»Velikokrat tudi vidim, da umetnik, ki je našel svoj izraz, sam sebe reproducira in velikokrat je težko razločiti, kaj je osebni slog, kaj pa 'štancanje' tega, kar se dobro prodaja.«

»Ali je mera umetniške kakovosti res uspeh pri prodaji? Po mojem mnenju ne.«

»Umetniško pot je začel leta 1964 kot avtor vizualne poezije, kmalu pa je začel vizualne strukture prenašati z lista na ekran.«

»Sam bi ga opisal kot izjemno občutljivega umetnika. Simboli, ki jih uporablja, so šokantni. Ampak to niso nujno njegovi lastni simboli, pač pa simboli, ki obstajajo v družbi.«

»Popolna predanost je ključ.«

»Slika je redek primer umetnikovega figurativnega fovističnega dela zunaj muzejske zbirke.«

»Njegova postavitev zajema nekakšen 'umetni realizem' našega obstoja, s katerim smo dosegli vrh človeškega absurda in ga prignali tako daleč, da vprašanje 'Kdo smo in kam gremo?' naenkrat ne zveni več domače.«

»Vrzeli ni bilo ravno zaradi tega, ker je bilo toliko posnemovalcev.«

»Kljub splošnemu prepričanju – zelo razširjenemu v slovenskem prostoru in širši kulturno-politični regiji –, da kupovanje umetniških del samodejno pomeni tudi vzpostavljanje umetniške zbirke, vsekakor ni tako.«

»Podobe Laibach Kunst so odprti znak, ki nima statičnega pomena. Prežema jih dvoumnost in večznačnost, protislovje v njih se ne razreši. To je enigmatična estetska praksa in kompleksen konstrukt.«