»In tako ima na znesek minimalne plače neposreden vpliv tudi dejstvo, da se pri izračunu minimalnih življenjskih stroškov uporabljajo mikropodatki ankete o porabi v gospodinjstvih iz leta 2018, in ne iz 2021, kot bi se, če bi bili intervali med raziskavami triletni. Kot so bili vse do sedaj.«
»Zakaj zdaj kar naenkrat štiriletni intervali pri izvajanju ankete o porabi v gospodinjstvih? Tudi naslednja raziskava je predvidena za leto 2026? Kdo je spremenil ta interval? Kajti ravno ta sprememba je pomenila, da so avtorji najnovejše raziskave o minimalnih življenjskih stroških gledali podatke ankete iz 2018.«
»Vztrajamo pri dveh korakih pri zvišanju minimalne plače, prvi korak je določitev minimalne plače glede na novo ugotovljene minimalne življenjske stroške, drugi korak je uskladitev z inflacijo v mesecu januarju.«
»Trenutno znaša višina zajamčene plače 237,73 evra bruto, kar je bistveno nižje od višine denarne socialne pomoči, kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov in minimalnih življenjskih stroškov.«
»Brez dvoma bi danes izračun minimalnih življenjskih stroškov pokazal, da so se ti od leta 2016 povišali in da bi morala biti minimalna plača pravzaprav še višja.«
»Pozivamo vas, da pri uskladitvi minimalne plače upoštevate tisto mero inflacije, ki odraža rast življenjskih stroškov ter je ugodnejša za delavke in delavce, saj bi s tem vsaj približno ohranili kupno moč prejemnic in prejemnikov minimalne plače.«
»Največji uspeh predloga Levice, ki je zagotovil dolgoročno rast minimalne plače v skladu z dejanskimi življenjskimi stroški, je uzakonitev formule, s katero se določa, da mora minimalna plača v neto znesku znašati vsaj 20 odstotkov več, kot znašajo minimalni življenjski stroški.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju