»Kako je nekdo sploh lahko dobil idejo, da (Saviana) ne bi povabili v italijansko delegacijo?«

»Žalosti me, kako veliko je število spopadov po svetu. Najmanj 55. Nekateri trajajo že desetletja.«

»Če pomislimo, kako težavno se je razvijal ta vaš projekt, je neverjetno, kar uspeva tukaj zadnje dni.«

»Če želite pomagati kako drugače, razmislite o povabilu slovenskega avtorja z najbolj prizadetih območij na svoj festival ali omogočite bivanje slovenskemu prevajalcu ali uvrstite slovensko knjigo, ki je na čakalnem seznamu, v program vaše založbe. Vse to šteje. Knjige lahko kupite tudi na spletnih straneh slovenskih založb, založniki pa jih bodo sami razdelili šolam, domovom za ostarele in drugim bralcem. Vsaka knjiga šteje.«

»Če to ni dobro sporočilo: mladi se zgrinjajo na dogodek, kjer poteka teoretična razprava, kako naj se znajdemo v svetu, ki se je znašel v razsulu. Veseli me tako opazna želja po diskurzu in svobodnem razmišljanju. To je primer najboljšega knjižnega sejma.«

»Nismo v letu 2019.«

»Vsaj polovica knjig, ki so mi v življenju največ pomenile, je bila napisana v jezikih, ki jih sam ne razumem.«

»Poezija se rodi in nagovarja v samotnosti.«

»Častno gostjo vedno zelo skrbno izberemo. Res smo bili veseli, da je Slovenija vabilo sprejela. Slovenija je za nas edinstvena država, v kateri je v ospredju poezija. Da v Frankfurt prinaša pesmi, je za nas nekaj prav posebnega.«

»Razvijati misel v lastnem jeziku pomeni tudi to, da si slišan ter prispevaš k raznolikosti in enakovrednemu sodelovanju v razvoju evropske in svetovne misli.«