»Kar se je zgodilo Džamalu Hašokdžiju, je bilo tako bizarno in nezamisljivo, da smo morali novico o njegovi smrti oznaniti ne enkrat, ampak dvakrat.«
»Zapustil nam je bogato zapuščino ne le pravne briljantnosti, temveč tudi neprimerljive predanosti modrosti in pravičnosti ter prijateljstvo, za katero smo mu neizmerno hvaležni. Njegova smrt je velika izguba za pravno skupnost, predvsem pa za vse, ki smo ga imeli čast poznati in nas je s svojo osebnostjo obogatil. Markova predanost, integriteta in srčnost bodo ostale z nami in še naprej navdihovale tako nas kot tudi prihodnje generacije.«
»Bil sem prepričan, da nas bo vse preživela. Danes bi morala biti objavljena njena kolumna, pa se mi je včeraj opravičila, da ji ne znese, ker že nekaj dni leži. Njeni noni v slovo je bila nepričakovano njena zadnja. In jaz sem jo še nevede zlovešče opremil s simbolično fotko napisa z nagrobnika.«
»Vam mogoče ne bo pomenila dosti, meni pa. Čeprav smo morali med pisanjem vsi imeti maske gor, sem jih vsem snela dol. Sebi še najbolj. Knjiga, ob kateri upam, da boste najdli delček sebe. In ja, stare mamice se bojo zgražale. Ampak hudič v meni komaj čaka to. Da končno razprostre krila.«
»V prvi knjigi pišem o tem, kako mi je šlo vse narobe in sem si nekako želela, da bi vse to videl ves svet, zato sem jokala kot otroci: 'Poglejte mene! Jaz sem posebna!' Za pozornost je šlo. No, saj, dobila sem jo še prehitro. V drugi knjigi pa že zaradi lastne podobe, imidža ... Je*** ga, zdaj to 'furam'. Ali pišem posebno, pa je treba vprašati bralce.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju