»Kot je obrambni minister Marjan Šarec septembra lani pojasnil v odgovoru na poslansko vprašanje Mihe Kordiša, je ministrstvo k oddaji ponudb pozvalo Finsko, Poljsko, Romunijo in Italijo.«
»To se mora kazati tako v oblikovanju ustreznih načrtov kot tudi strateškem komuniciranju. V okviru podpore Ukrajini se moramo zavedati realnih omejitev, in sicer finančnih, človeških in industrijskih.«
»Zveza Nato se je od svoje ustanovitve leta 1949 spopadla s številnimi perečimi izzivi, zaradi katerih je doživela temeljito preobrazbo. Leta 2019 smo se soočali tudi z izrazom, da je Nato možgansko mrtev. Vendar je zavezništvo kljub vsemu preživelo.«
»Nikakor ne bomo v položaju, da bi bila Slovenija neverodostojna članica zveze Nato in bi pričakovala, da drugi vse naredijo za nas.«
»Nekateri mislijo, da ker je Nato kolektivna organizacija, se bomo zanašali na druge. Vendar je v Natu izjemnega pomena deljenje bremen. Vsaka država mora pač izpolniti tisto, kar si je sama zadala.«
»Mi ta hip nimamo neke zelo učinkovite zračne obrambe. Nekateri glasovi v Sloveniji sicer pravijo, da nas kolektivno varuje Nato, ampak za prihod zavezniških letal do Slovenije traja nekaj časa, protizračna obramba s takim sistemom pa je nekaj drugega, kot so letala.«
»Zaostreno varnostno okolje nas usmerja v izgradnjo kredibilnih zmogljivosti, modernizacijo in krepitev pripravljenosti. Tudi v nacionalnem okviru bomo zato krepili in usmerjali investicije v prioritetne cilje zmogljivosti.«
»Bilo smo priča zmanjšanju, kar za nas zagotovo ni sprejemljivo, glede na to, da je Slovenija zavezana tudi Zahodnemu Balkanu, da smo tam prisotni, ker se zavedamo vsega, kar se lahko zgodi. O konkretnih številkah seveda ta hip ne morem govoriti.«
»Imamo odlično priložnost ne le za izvajanje politike v praksi, ampak tudi za uresničitev skupne vizije na področju vaj, usposabljanj, skupnega sodelovanja v operacijah in misijah, razvoja zmogljivosti ter skupnega sodelovanja na področju opremljanja.«
»Slovenska vojska je znana po svojih prisotnostih na misijah. Latvija je bila leta 2017 prva misija znotraj EU-ja, danes po petih letih pa vidimo, da je bila to zelo dolgoročna in vizionarska rešitev.«
»V prihodnosti pa bo treba razmisliti tudi o pričakovanjih naših partnerjev znotraj zveze Nato in dejanskih potrebah, ter o spremembi števila slovenskih vojakov v Latviji.«
»Pomembno je, da Eufor in Nato s svojo prisotnostjo omogočita, da se Bosna in Hercegovina oziroma njena vojska postavi na noge, da postane kompatibilen člen splošne družbe, ter da ne bi ponovno prišlo do poslabšanja razmer v kakšno od nepredvidenih smeri.«