»Zahteva, da je obdelava osebnih podatkov določena z zakonom, ne pomeni le golega formalističnega obstoja neke zakonske določbe, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov, temveč tudi varovalko, ki onemogoča samovoljno ravnanje izvršilne veje oblasti ter da hkrati nedvoumno in dovolj jasno sporoča posameznikom, kaj država v povezavi z njimi želi oz. zahteva. In v izjemnih situacijah, kot je boj proti nalezljivi bolezni, ki se nanaša na občutljivo področje posameznikove zasebnosti, je zahteva po jasnih zakonskih določbah še večjega pomena.«
»Ker vsaka obdelava podatkov pomeni poseg v z ustavo zagotovljeno človekovo pravico, v Sloveniji obdelave podatkov zaradi zagotavljanja pravne varnosti državljanov ni dopustno urejati z vladnimi odloki – pri sprejemanju teh namreč ni mogoče dosegati take stopnje demokratičnega procesa odločanja kot v DZ-ju, saj odražajo le odločitev vsakokratne izvršilne veje oblasti.«
»Ugotovitev ustavnosti odloka je še toliko pomembnejša, saj gre pri obdelavi podatkov v okviru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT za množično obdelavo in obdelavo podatkov v povezavi z zdravjem.«
»Ker predstavlja obdelava podatkov v okviru aplikacije poseg v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ni možno slediti argumentu, da zavezanec kot nosilna državna institucija za javno zdravje ne razpolaga z osebjem, ki so ključni skrbniki in razvijalci aplikacije.«
