»Naj nas njegov duh povezuje in opominja, da smo svobodo, mir in narodno samobitnost pridobili z dolgoletnimi prizadevanji ter z žrtvami in krvjo naših prednikov in sodobnikov.«
»Ko je Maister konec leta 1918 in na začetku leta 1919 s svojimi soborci branil severno mejo, se ni boril le za prostor – branil je pravico Slovencev, da živimo svobodno na svoji zemlji.«
»Slutil je, da se slovenskemu narodu na prepihu oblikovanja novih nacionalnih in političnih razmerij lahko zgodi krivica. Zato je v svojem srcu začutil, da mora ukrepati – za bližnje, za soborce, za Slovenke in Slovence ter predvsem za prihodnje rodove.«
»Ko je 23. novembra 1918 general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in nad Maribor dvignil slovensko zastavo, se morda tudi sam ni zavedal, kakšen zgodovinski mejnik boja za svobodo je postavil.«
»Njegova edinstvena dejanja smo v Kamniku zaznamovali že leta 1970 s postavitvijo njegovega kipa, na njegov rojstni dan imamo občinski praznik, po njem je poimenovanih veliko stvari od ulic, mostov, šol, vsako leto veliko prireditev.«
»Ne da si ga lastimo, v Kamniku je bil rojen, to je dejstvo. Seveda je pustil izjemen pečat v Mariboru, na Uncu je umrl, v Zavrh je hodil na dopust, spominjajo se ga še marsikje drugje po Sloveniji, ampak rojen je bil pa le v Kamniku, tako da po tej strani je pač naš rojak in na to smo seveda ponosni.«
»In prav je, da to v tem letu sliši čim več Slovencev vseh generacij. Za tak majhen narod, kot smo Slovenci, je namreč izjemnega pomena, da se zavedamo svojih korenin.«
»Maister namreč ni pripadal nobeni politiki, on je pripadal svojemu narodu. Imel je stike s Tavčarjem, ki je bil liberalec, sodeloval je z Antonom Korošcem iz takratne Ljudske stranke, ki je bila klerikalna stranka, da ne omenjam vseh literatov, s katerimi je sodeloval, ne glede na njihovo politično usmerjenost.«