Ključna beseda: Rudolf Maister

»Naj nas njegov duh povezuje in opominja, da smo svobodo, mir in narodno samobitnost pridobili z dolgoletnimi prizadevanji ter z žrtvami in krvjo naših prednikov in sodobnikov.«

»Ko je leta 1918 z odločnim dejanjem zavaroval severno mejo in postavil temelje sodobni slovenski vojski, je bilo to veliko več kot le vojaški manever.«

»Uči, da varnost ni samoumevna.«

»Na zapuščini generala Rudolfa Maistra je nastala sodobna, demokratična in mednarodno uveljavljena Republika Slovenija.«

»Generala Maistra ne ohranjamo v spominu zgolj kot vojaka, temveč kot simbol narodne zavesti in narodne moči.«

»Smo narod, ki je dovolj odločen, da sam piše svojo usodo.«

»Ko je Maister konec leta 1918 in na začetku leta 1919 s svojimi soborci branil severno mejo, se ni boril le za prostor – branil je pravico Slovencev, da živimo svobodno na svoji zemlji.«

»Mogoče bi general Maister za sedanje obdobje dejal, da številčno majhen narod lahko preživi le, če zna pravočasno prepoznati grožnje in se jim odločno postaviti po robu.«

»Dan Rudolfa Maistra dan, ko se spomin prepleta s sedanjostjo, tudi dan, ko pogledamo nazaj s ponosom in naprej z zaupanjem.«

»Slutil je, da se slovenskemu narodu na prepihu oblikovanja novih nacionalnih in političnih razmerij lahko zgodi krivica. Zato je v svojem srcu začutil, da mora ukrepati – za bližnje, za soborce, za Slovenke in Slovence ter predvsem za prihodnje rodove.«

»Tako se je general Maister skupaj s požrtvovalnimi in pogumnimi dejanji svojih soborcev s peresom in mečem vpisal v temelje slovenstva.«

»Opominjajo nas, da si moramo neprestano prizadevati za medsebojno zaupanje, spoštovanje in dialog.«

»Ko je 23. novembra 1918 general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in nad Maribor dvignil slovensko zastavo, se morda tudi sam ni zavedal, kakšen zgodovinski mejnik boja za svobodo je postavil.«

»Njegova vera v narod je prešla na mnoge somišljenike, izobražence, učitelje in Slovence, ki so z njim ohranjali upanje v svobodno prihodnost.«

»Veličina Rudolfa Maistra«

»Maistrovanje – srečanje dijakov srednjih šol iz krajev, povezanih z Maistrom in Maistrov kviz.«

»V njegovi rojstni hiši bo potekal dan odprtih vrat.«

»Odprli smo razstavo v njegovo čast.«

»Kot pravi kustosinja razstave Andreja Borin, so za slikarstvo Štih značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti.«

»Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo.«

»Njegova edinstvena dejanja smo v Kamniku zaznamovali že leta 1970 s postavitvijo njegovega kipa, na njegov rojstni dan imamo občinski praznik, po njem je poimenovanih veliko stvari od ulic, mostov, šol, vsako leto veliko prireditev.«

»Ne da si ga lastimo, v Kamniku je bil rojen, to je dejstvo. Seveda je pustil izjemen pečat v Mariboru, na Uncu je umrl, v Zavrh je hodil na dopust, spominjajo se ga še marsikje drugje po Sloveniji, ampak rojen je bil pa le v Kamniku, tako da po tej strani je pač naš rojak in na to smo seveda ponosni.«

»In prav je, da to v tem letu sliši čim več Slovencev vseh generacij. Za tak majhen narod, kot smo Slovenci, je namreč izjemnega pomena, da se zavedamo svojih korenin.«

»Maister namreč ni pripadal nobeni politiki, on je pripadal svojemu narodu. Imel je stike s Tavčarjem, ki je bil liberalec, sodeloval je z Antonom Korošcem iz takratne Ljudske stranke, ki je bila klerikalna stranka, da ne omenjam vseh literatov, s katerimi je sodeloval, ne glede na njihovo politično usmerjenost.«

»Maister bo predstavljen iz različnih zornih kotov: kot drzen vojak, vizionarski politik in občutljiv estet.«

»Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«

»Kadar se povežemo, smo nepremagljivi.«

»Najpomembnejša stvar pri vsaki krizi je naš odziv nanjo. Zgodovina nam je in nam vedno bo zastavljala zanke. Rojeni smo v svet borb in preizkušenj.«

»Moramo s solidarnostjo narediti vse, kar je v naši moči, da bosta varnost in stabilnost, ki ju uživamo v Sloveniji, čim prej zagotovljeni tudi Palestincem in Ukrajincem.«

»Na srečo je bil v tistih prelomnih dneh v poveljstvu meljske vojašnice zavedni slovenski častnik iz Kamnika.«