»Odličen scenarij, lepa pripoved, ki daje misliti, brez nepotrebnega moraliziranja. Odlična kombinacija med lokalnimi ljudmi in njihovim znanjem ter znanstvenim pristopom. Ustvarjalcem je uspelo najti odličen primer za vsesplošne težave človeštva. Film daje gledalcu ob koncu občutek, da je v Mongoliji že bil.«
»Pronicljiv prikaz tega, kako imperializem, kapitalizem in njun vojni stroj spreminjajo in uničujejo lokalne načine življenja v najmanjših kotičkih sveta; film se sprašuje, kaj se fizično in psihično zgodi z odraslimi, ki sodelujejo v tej igri? Kaj se zgodi z njihovimi otroki?«
»Daje nam učinkovito, to predvsem pomeni preko čustev jasno opredeljeno informacijo o iranski diktaturi, v kateri so človekove pravice žensk eden od osnovnih mehanizmov ohranjanja te diktature.«
»V Odpuščanju je Marija Zidar poskusila in uspela tako videti kot prikazati celotno sliko krvnega maščevanja in poskusov sprave med družinama, zakoreninjenima v starodavnih rodovnih zakonih, ki veljajo v odmaknjenem goratem predelu severne Albanije.«
»V filmu je zavzela perspektivo tako notranjega kot zunanjega opazovalca; njen pogled na temo in vpletene protagoniste je izjemno rahločuten in etičen, zato protagonisti delujejo kot kompleksni in razdelani liki, ne da bi pri tem izgubili svojo pristnost ali dajali najmanjši vtis izkoriščanosti.«
»Prek vizualne privlačnosti lepih, a neizprosnih gora se družbena krajina gladko in domiselno povezuje z naravno, zaradi česar je Odpuščanje zaokrožen, pametno narejen, prepričljiv in zanimiv film, ki je pomemben tako na formalni kot na vsebinski ravni.«
»Z odlično fotografijo film naslika zelo ganljiv portret deklice, ki jo z vso občutljivostjo kamere opazuje v otroških igrah, ki se jih igra, in med plesnimi tečaji, obenem pa daje besedo njeni mami, ki počasi razkriva vsakodnevno resničnost, ki je povezana s tem, ali ima njen otrok pravico biti srečen ali ne.«
»Film Siniše Gačiča Hči Camorre vsebuje vse bistvene elemente najboljšega filma – odličnega glavnega junaka, močna čustva, fantastično dostopnost protagonistov, jasen potek zgodbe, brezhiben vizualni pristop in filmsko montažo, narejeno z občutkom. Režiserju je uspelo vse te elemente povezati v močno, skladno, univerzalno, obzervacijsko filmsko izkušnjo, ki navdušuje občinstvo.«
»Družina iz Sirije si goreče želi ostati in živeti v Sloveniji, otroci pa iti v šolo. Zvedava soseda spodbudi spoznavanje s prišleki. Brez zgodovinskih in geopolitičnih dram in razlik si med seboj izmenjujejo izkušnje, običaje, kulinarične recepte, slovenske in sirske, ter čustvene dileme in krize, ki so jih prestali v preteklih desetletjih. Najmlajša generacija komunicira brez predsodkov in svobodno. Zgrajeno prijateljstvo je iskreno. Film izžareva optimizem, zaradi česar je edinstven.«