»Kako se ne bi veselili ob spoznanju, da je bila v ljubezni, ki je Jezusa ohranjala skozi trpljenje in smrt vse do njegovega vstajenja, premagana še zadnja meja, ob katero je udarjal človek na poti svojega življenja – smrt?«
»Ni torej tisti Nietzschejev bog, mrtev bog, ki ga ni v našem življenju in naših vsakdanjih opravilih. Ne, naš Bog je živ in želi biti naš sopotnik ter nam prinesti tisti mir, ki ga svet ne more dati.«
»Zato znova pozivamo, da v romskih naseljih ne praznujete praznikov, obletnic, rojstnih dni in podobnih dogodkov, saj lahko hitro sledi množična okužba.«
»Institucije in organizacije ugotavljajo, da želijo nekatere organizacije in posamezniki krizo izkoristiti za svoje lastne interese, izvajajo ukrepe na terenu, ki niso skladni z navodili vlade, ogrožajo pripadnike in pripadnice romske skupnosti in – kar je najpomembnejše – s svojo komunikacijo širijo netočne informacije v povezavi z epidemijo koronavirusa in delovanjem različnih institucij.«
»V zadnjem tednu opažamo ugodne trende, kar zadeva obolele in sprejeme v bolnišnico, saj njihovo število počasi pada.«
»Bistveno je, da prednosti, ugodnosti, ki smo jih dobili z dobrim režimom ukrepov proti epidemiji v zadnjem mesecu, ne bomo zapravili v naslednjem tednu.«
»Želimo, da bi število obolelih padalo, ob tem pa optimistično razmišljamo o odprtju družbe, predvsem o tem, kako bi nazaj zagnali gospodarstvo.«
»Živimo v izjemnem času, ko si nihče niti v najbolj morastih sanjah ni mogel predstavljati razmer, v katerih smo se znašli, ne samo mi, ves svet.«
»Kdo ji lahko ukaže, do kod sme in kje je njena meja? Kdo je odgovoren za njeno omejevanje, kdo jo lahko premaga? Vlada, razne službe, zdravstveni delavci? Vsi ti pa še mnogi drugi.«
»Čemu bi namreč služilo slovesno zbiranje na veliko noč in velikonočni ponedeljek, če bi čez dober teden ali deset dni razočarano poslušali o naraščajočem številu okuženih in umrlih.«
»Podobno kot preostali prekarni delavci so nekateri študentje čez noč izgubili vse dohodke. Ne morejo plačevati astronomskih najemnin, mnogi se sprašujejo, kaj bodo jedli . . . To so kar strašne zgodbe.«
»Popolnoma so izpadli honorarci, torej tisti, ki delajo prek avtorskih ali podjemnih pogodb. Kdor je prek avtorske pogodbe delal v sektorju, ki je v času epidemije zelo ogrožen, je z danes na jutri izgubil vse prihodke.«
»Tudi to področje je zelo problematično. Iz ukrepov so povsem izpadli izredni študentje. Hkrati pa se na nas s svojimi zgodbami obračajo študentje, ki so na primer brez staršev ali pa jim starši ne plačujejo preživnine, še več pa je staršev, ki otrokom ne morejo finančno pomagati.«