Ključna beseda film avtorja Ana Jurc

»Je zgodba z veliko empatije, kar je presenetljivo, saj je režiser Franco znan po zelo asketskih, minimalističnih in tudi čustveno zadržanih filmih.«

»Mislim, da ta film načenja neke zelo znane, tradicionalne 'obrazce' žanrskega filma, a to počne na zelo aktualiziran način.«

»Njuna epopeja skozi neskončno, odljudno pokrajino se iz iskalne misije prelevi v izkušnjo z metafizično razsežnostjo.«

»Čeprav je Gerster svojega protagonista postavil na teniško igrišče, se bolj kot na Guadagninove Izzivalce naslanja na hitchcockovski suspenz in antonioniovsko eksistencialno tesnobo.«

»Treba je pohvaliti, kako film pristopi k posnetkom morskih psov.«

»Njegov film je v isti sapi nočna mora in izrazito nežna zgodba o družinski ljubezni.«

»To je izjemen dokument mesta Berlin, ki je kmalu po snemanju spet doživel kataklizmične, tektonske spremembe.«

»Trigrad Sonje Prosenc je ena tistih serij, ki funkcionirajo bolje, če jih pogledaš na mah.«

»Ker imamo na področju normalizacije pogovorov o spolnosti še veliko dela.«

»Nagrade, pričakovanja in presenečenja podelitve bosta v neposrednem prenosu komentirala Ana Jurc in Marcel Štefančič jr.«

»Tema vpliva medijev (in zabavne industrije) na lepotne standarde in na odnos žensk do lastnega telesa.«

»Spraševale se bomo o pasteh nenehnega stremljenja k 'boljši različici' sebe in seveda tudi o tem, ali je mogoče zaobiti obsedenost sodobne družbe z mladostjo.«

»To je izjemen dokument mesta Berlin, ki je kmalu po snemanju spet doživel kataklizmične, tektonske spremembe.«

»Posneti so bili za relativno malo sredstev, kar je ekipi puščalo prostor za eksperimentiranje, svobodo, neomejenost.«

»To ni te vrste potovanje klasičnega filma, da bi se kdo naučil kake lekcije ali prišel do velikega vrhunca.«

»Montaža je tako eliptična in preskakujoča, da imamo ves čas občutek, da so po nesreči izpadle ključne informacije.«

»Behramova grozljivka je precizna obsodba turške patriarhalne družbe, ki zlorablja in si podreja ženske. V svoji kritiki je dovolj dosleden, da 'odpustka' ne nameni niti svojemu protagonistu: Cemal je tako zaverovan v svojo predstavo o Zeynap in o sebi kot njenem rešitelju, da je pripravljen privoliti v nezamisljiva grozodejstva. Njegovo razumevanje 'rešitve' dekleta je samo druga oblika posedovanja. Cansu Türedi, osedlana z na prvi pogled enodimenzionalno vlogo zombija, je pravo odkritje; iz okorne klade se postopoma levi v nekaj veliko bolj ... če že ne človeškega, pa vsaj lucidnega.«

»Dave Johns, ki je v resnici stand up komik in nima obsežnih izkušenj s filmsko igro, uteleša Slehernika, osameli glas razuma v morju norosti. Njegov Daniel ni fatalističen, v usodo vdan posameznik, zato je še toliko težje gledati, kako ga birokratsko kolesje počasi drobi.«

»Če hočemo misliti svet onkraj tega, kar nam je prikazal Gianolli, se moramo zavedati, da je obstajalo tudi drugačno novinarstvo.«

»Ustvarjalci so se odločili dogajanje v celoti omejiti na temačne in mrzle dvorne sobane (z nekaj izleti v naravo): v vsem filmu ni niti enega samega prizora življenja bodisi škotskih bodisi angleških kraljevih podolžnikov. Zdi se, da skuša Rourke še dodatno podčrtati, kako odrezani so bili vladarji v resnici od ljudstva, za katero naj bi skrbeli.«

»Noben detajl po njenih besedah ni prepuščen naključju, še posebej ne kostumografija – Maryjina krila, brez izjeme v temnejšem delu barvne lestvice, odražajo njeno jekleno voljo in vladarsko moč ter osamljenost visokega položaja.«

»V ostrem kontrastu s tem vzdušjem so tople barve, sijajna svetloba in razkošje na angleškem dvoru.«

»Pod črto ni Parazit niti komedija niti grozljivka, pa čeprav ima močne elemente obeh žanrov ‒ način, kako režiser na videz brez truda manevrira z njima, je kazalnik njegovega ogromnega dometa. Zdi se, kot da skuša v postmodernistični maniri zamajati temelje srhljivke in v njeno matrico vpisati element anarhije in kaosa.«