»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin nerazložljivo mističen in pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren.«
»Včasih je dovolj en sam pogled, ki v razprti goloti odkrije daritev stvarstva in je hkrati zanosni minuciózni spev bivanju, izpet z najtanjšim sijem, imaginarnim snom, ki gnezdi v prikritem pogledu.«
»V tem pogledu je, tako kot razstavljene fotografije, svet podoben pravljici, prizorišču intimnega vpogleda v različne prostore Ljubljane, ki tako postaja privlačno, skrivnostno in vznemirljivo povedno za vsakega gledalca.«
»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«
»Rojstvo, ljubezen, smrt. Ob vseh teh fotografijah, ki s simboliko dominirajoče svetlobe ne pričajo o koncu, temveč o trajanju, prihodnosti in življenju, švigajo leta, se množijo spoznanja.«
»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«
»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«
»Kot dokument časa lahko fotografije v živo pričajo o najpomembnejši izkušnji sredi groze odtrganosti od sveta, brez elektrike in vode, o vodni ujmi, ki je osamila in odrezala od sveta mnogo ljudi.«
»Vemo, da plazovi še niso rekli zadnje besede, da se reka le pretvarja, da je ukročena, da so preštevilni bregovi razrahljani in utrujeni in da prav kmalu prihaja jesen, z njo pa klasične padavine, dvig vodostaja in hudourniki.«
»Njegova serija fotografij je le njegovo videnje, kajti nihče ne ve in nihče si niti približno ne upa napovedati, kakšen bo jutrišnji svet, ki umira pred našimi očmi. Le eno je gotovo: drugačen bo.«
