Ključna beseda koreografija avtorja Edward Clug

»Velik dar je, če lahko živiš dve življenji v enem.«

»Nisem ga ravno treniral, ampak ker prihajam iz majhnega kraja, ki leži v Zahodnih Karpatih, sem se znašel na smučeh.«

»Dali so mi nekaj časa, da razmislim o predlogu.«

»Bil sem presenečen, da me poznajo oziroma da vsaj en član pozna moje delo.«

»Povsem drugačna, nemara intimnejša razsežnost Clugovih koreografij se razkriva v obravnavi specifičnih bivanjskih tem in v ozračju, ki ga ustvarjajo glasbeni avtorji.«

»Clugova neizmerna moč domišljije in magični svet hipnotičnih sanj razkrivata tudi nespregledljivo osebno stališče.«

»gre za skupek koreografskih miniatur, ustvarjenih za Nizozemsko plesno gledališče«

»Povsem drugačna, nemara intimnejša razsežnost Clugovih koreografij se razkriva v obravnavi specifičnih bivanjskih tem«

»si ustvarjalec pri raziskovanju različnih bivanjskih in družbenih tem vedno prizadeva (p)ostati odprt do vsega drug(ačn)ega in predvsem človeškega«

»Balet Faust, katerega zgodba je 'skozi zgodovino umetniških uprizarjanj postala gledališki mit par excellence, opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti.'«

»Z vsakim se skušam oddaljiti od ustaljenega neoklasičnega baleta in ustvariti žanr, v katerem se sodobni balet prepleta z gledališčem v prepričljivo celoto.«

»To je bil moj drugi narativni celovečerni balet, ki sem se ga lotil po Peeru Gyntu. Po Peeru Gyntu sem dobil apetit, da bi poskusil še kakšno drugo zgodbo.«

»Ključno za ustvarjalni proces baleta je bilo predvsem spoznanje, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost.«

»Razkošje iščemo v doživetju.«

»Snov, ki privlači protagoniste obeh predstav, Svatbe in Posvetitve pomladi, je nekakšna primarna sila, ki s svojim mehanizmom poganja družbo v svojevrstno obrednost – ritual poroke v Svatbi ter ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben, a hkrati usoden privlačen.«

»Pri tem sem namerno sledil izvirnemu libretu in posledično tudi glasbi, ki zelo slikovito narekuje dogajanje in ne dopušča veliko prostora za 'stranpoti'.«

»Ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja, ampak je obenem tudi prelomnica v zgodovini plesne umetnosti. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju, tj. od prve postavitve Vaclava Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes.«

»Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega s svojo hermetičnostjo in 'motečo' naprednostjo za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.«

»Največji izziv je Clugu predstavljalo 'najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način 'izpovesta' že samo besedilo in glasba.'«

»Bolj ko se krog oži, več napetosti in sile preveva njegovo jedro.«

»Peer Gynt je kot kompleksni dramski lik iz istoimenske dramske pesnitve postavil Ibsena na mesto vodilnih dramatikov ob koncu 19. stoletja, medtem ko se je Grieg s svojim tankočutnim nordijskim glasbenim idiomom uveljavil kot eden najznačilnejših predstavnikov romantike.«