»Zahvalil bi se rad vsem prijaznim tekačem, ki so se ustavili ob meni, naredili kak selfi, mi voščili vse najboljše. Sploh pa hvala ljudem ob cesti, bili so zares izjemni.«
»Sam sem bil deležen zelo prijaznih pozdravov. Videl sem tudi plakat na kartonu, na katerem je pisalo 'Pahor, hvala za vse'. Ob tem se mi je kar zarosilo oko. Res sem bil ganjen, hvala za prijaznost.«
»Na Dunaju je bilo res zelo lepo, hidžab se nikomur ni zdel nič posebnega. Zame je bilo to pomembno in bila sem zelo srečna, da sem vse skupaj začela. Zavedala sem se, da ne bom edina.«
»Sprva je bilo s tem res težko. Tekačice so navadno bolj malo oblečene, ker tako laže tečejo. Če imajo na sebi manj, je upor manjši, laže se gibljejo, manj jim je vroče.«
»Jaz sem deloma iz upora in deloma zato, ker nisem imela drugega, začela teči v krilcih iz tila. Mislila sem si: 'Če že moram nositi krilo, ker nimam ustrezne opreme, bom vsaj lepa!'«
