»Tri nagrajene kompozicije so si tematsko in žanrsko različne, a so vse zelo uspešne v jasnem podajanju harmonske, motivične in tematske strukture. V skladbah je mogoče opaziti drzne in nepričakovane ideje, ki pa so spretno integrirane v celoto ter hkrati skladbam vlivajo močno osebnost, izvirnost in svežino.«
»Ni se ujela v klasično past igranja zase in za občinstvo, pri čemer bi z dobro napisano vlogo promovirala svoje igralske sposobnosti, ampak je tekom celotne predstave ves čas ostala potopljena v partnersko igro.«
»Znanstveni eros, ki seva iz njegovega pristopa k problemu in ki ga je opazilo tudi njegovo akademsko in založniško okolje, sam na sebi kajpak ne bi zadoščal za nagrado Radojke Vrančič, a Škrabanu je uspelo tudi kot prevajalcu: elegantno je obvladoval razčlenjena besedila, v prevodu je vzdrževal jasno sporočilno linijo in ohranjal visoko stopnjo berljivosti oziroma neovirane razumljivosti.«
»skrbno, natančno, s številnimi navedki, citati in opombami pojasnjuje in podaja kulturne kontekste, hkrati pa s svojo upovedovalno virtuoznostjo prenaša bralcem v največji meri tako okuse, barve kot užitek jezika, vključujoč pri tem tudi domišljeno novotvorbo besed, kjer je to potrebno«
»Unavzočiti se, trikotiti željo«
»Prepričal nas je projekt, ki odpira vprašanja zgodovinjenja in na izviren način spregovori o zamolčanih temah ter se pri tem nevsiljivo navezuje na feministični diskurz, ki korenini v lokalnih zgodbah iz daljne preteklosti. Obenem je izrazito sodoben, saj ponuja prostor za poglobljen razmislek in nadaljnjo raziskavo. S sugestivnimi interpretativnimi pristopi se navezuje na muzejske kontekste in na videz na preprost način govori o kompleksnih temah našega časa, kar so tiste kvalitete, ki so botrovale odločitvi žirije, da je nagrado skupine OHO za leto 2023 namenila Ani Likar.«
»Prevod romana, ki je izšel lani pri Cankarjevi založbi, odlikuje živahen ustvarjalni zamah, ki v tem jezikovnozvrstno izjemno razplastenem in inventivno strukturiranem besedilu razpre barvito pahljačo jezikovnih odtenkov in oblik.«
»Nadalje se v njenih živih, sočnih prevajalskih rešitvah tudi mešanje navadno nezdružljivih jezikovnih plasti – zbornega jezika in primesi pogovornega, pocestnega sociolekta skupaj z vulgarizmi –, ne da bi se prevajalka po nepotrebnem odrekla jezikovnim standardom, kaže kot izjemna vrlina.«
»V pretresljivi družinski drami nepovratno poškodovanih eksistenc z večplastno, tankočutno in celovito interpretacijo pooseblja njeno trpko središče – oblastno, zajedljivo ter od alkohola in tablet odvisno mater, ki tudi ob neposrednem soočenju z minljivostjo ostaja ujetnica svojih demonov in širi spiralo psihičnega nasilja med svoje bližnje.«
»Prevajalcu je vse navedene elemente uspelo zgledno prenesti v slovenščino, ne da bi pri tem žrtvoval vsebinsko zvestobo izvirniku. Prevod je namreč tekoče berljiv, izrazno bogat in strokovno dosleden.«
»In vendar Virka zgolj izurjenost v slogu ne bi pripeljala do vrhunskega prevodnega izida, če ne bi bil hkrati tudi odličen poznavalec filozofske problematike obravnavanega obdobja, če ne bi premogel razkošnega miselnega obzorja, ki si ga je ustvaril kot bralec, profesor, avtor in prevajalec.«
»Opaziti je, da je marsikje izbral že ustaljene filozofske rešitve, drugje si je pomagal z rahlo antikvarno patino, včasih je inventivno ubral nove poti na komunikativen način in kdaj pa kdaj posegel po imitativnih odslikavah.«
»Kot prozaistko, ki pretresa družbeno pričakovano, jo zaposlujejo prav prikrite in na videz (ob)robne teme naših življenj.«
»Tjaša Železnik je v vlogi od sinove pozornosti patološko odvisne matere in ločenke pokazala 'mentalno disciplino igralke, ki je ni strah ne raziskovanja najbolj temnih plati starševske manipulacije ne najbolj sivih con človeške zapuščenosti in osamljenosti.'«
»Svoje nastope gradila na soigri, ki soigralcem darežljivo ponuja impulze za igralsko prepletanje in dopolnjevanje. S preciznostjo svojih intervencij je omogočila, da dobro podmazani stroj komedije ves čas brezhibno teče, ne da bi zašel v neosmišljeni prosti tek, in vse to zmore le igralec, ki v vsaki novi vlogi združi tudi izkušnje vseh poprej odigranih.«
»Prav to je, kot v spremni besedi k dvojezični izdaji ugotavlja prevajalka zbirke, tudi najtrši oreh pri presajanju njegove poezije, saj se 'prevajalec zaradi skladenjske eliptičnosti in jezikovne zgoščenosti nemalokrat znajde v nevarnosti, da bodo preproste, a izrazno močne pesmi v ciljnem jeziku izzvenele kot suhoparen dobesedni prevod.'«