»Predstavila se je tudi v mnogih oratorijih in samospevih. Obvladovala je najzahtevnejše mezzosopranske vloge in s svojim prodornim in izraznim glasom izjemnega tonskega obsega navduševala tako občinstvo kot kritike.«
»Čarobni zimzeleni gozd je več kot alegorija; je mitski kraj ... Mitsko-pravljični kronotop čarobnega gozda je zamejen z magičnim risom – reko časa in štirimi živalskimi varuhi, ki so hkrati ugrabitelji, saj so otroke iztrgali iz njihovih dotedanjih življenj. V čarobnem gozdu so otroci zunaj nevarnosti, ki jih je pripeljala tja, a obenem ujetniki, čeprav jim nihče ne prepoveduje, da bi odšli ... Lisičja luna iz skrajno bolečih stvari stke gozd besednih podob, ki je temen, topel, globok in zdravilen.«
»Med kakovostnimi besedili je žirija poudarila tudi tematiko socialne občutljivosti, ki jo razvijajo avtorice in avtorji v različnih književnih vrstah in je 'v zadnjem času še kako pomembna za človečnost, premagovanje ekonomske neenakosti, demokratičnost in vključujočo družbo'.«
»Slovenska beseda tolmun, ki v nemščini nima ustreznice, pa je njegovo ljubezen do slovenskega jezika še poglobila, ker naj bi ga vrnila v spominsko pokrajino iz otroštva v Saalfeldnu ob Kamnitem morju.«
»Marijane Brecelj nikoli ni bilo mogoče popolnoma ukalupiti v specifičen tip filmov ali vlog. Njena navzočnost na platnu je vselej eklektična in raznolika, razgibana tako v filmski formi in žanru kot v subtilnih igralskih niansah.«
»S pravnimi mnenji, stališči in pozivi pravna mreža varuje demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo. S tem prispeva h krepitvi vladavine prava in varstvu demokracije.«
»Zeitlingerjev način oblikovanja filmske govorice sega v same začetke medija filma, ko je bil ta še složen z ritmom sveta, nenehno razvijajoč nove pristope, kako v objektiv ujeti dogajanje.«
»V zmagovalnem sklopu Matjaža Pikala, za cikel pesmi Ameriški sprehajalec pa pesniški jaz poudari razmišljanje o neoliberalističnem sodobnem bivanju, do katerega je tudi kritičen. Vse je zapisano semantično uglašeno in sugestivno, tako da pritegne bralčevo percepcijo.«
»Vsi Sajkovi kratki, a neverjetno potentni dokumentarci ne razkrivajo le tematik, ki so pestile določen prostor in čas, temveč, tako povsem jasno vidimo danes, tudi današnjemu gledalcu postavljajo vprašanja, na katera si ne odgovori vedno najlažje«
»Ne glede na to, ali se posamezniki soočajo z bolečinami lastne preteklosti, nevarnimi zvermi, nacizmom ali stanji spremenjene zavesti – njegove podobe vsakokrat odražajo vedoželjnost. In nikdar ne obsojajo. V svetu, ki jim namenja kvečjemu 'všečke', je to dobrodošel opomin, kako neomajna je lahko moč filma.«