»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«
»Poznavalci so poudarili še dirigentsko vodstvo milanskega domačina Riccarda Chaillyja, precej manj zadovoljstva pa so izrazili ob modernih odrskih posegih in distipični viziji režiserja Davida Livermoreja.«
»Čeprav se zdi, da ona obvladuje moško osebnost, pa on v njej občuduje njeno ženstvenost. Glasba je vodnica dogajanja, pogosto ogrnjena v temperamentno erotičnost, včasih pa nežna in občutljivo spevna.«
»Na nebu je Zora ‒ hrepenenje, stvarnost, božanskost. Na zemlji je človek Titan močna osebnost, ki pa se stara. Zora ga iskreno ljubi in občuduje, a ugašajočemu starcu ne preostane drugega kot usoda drobnega, posušenega črička, edino, kar mu lahko omogoči boginja.«
