Ključna beseda podnebne spremembe avtorja Gregor Vertačnik

»Kot kaže, bo september kot celota drugi najtoplejši doslej.«

»Če me spomin ne vara, je bila to največja koncentracija izdanih rdečih opozoril, torej opozoril najvišje stopnje, v tako kratkem časovnem obdobju.«

»Vreme preteklih dni je posredno mogoče pripisati človeku, a prav gotovo ne, da bi nekdo namensko izvajal kakšen projekt, ki bi sprožal ta neurja.«

»Spremenljivost vremena v srednji Evropi se bo zlasti poleti iz leta v leto povečevala.«

»Ta trend se bo v tem stoletju verjetno nadaljeval, pri čemer bi se v primeru nadaljnjega zmanjševanja poletne količine padavin število neviht sicer zmanjšalo, a bo pri vsaki verjetnost, da ta preraste v neurje, večja.«

»Meritve s Kredarice in Kanina so pokazale celo sunke vetra s hitrostjo 160 kilometrov na uro, te hitrosti so neobičajne za poletje.«

»Največjo škodo sta povzročila veter in toča.«

»Vsekakor bi ob nadaljnjem dviganju temperature, recimo za tri, štiri stopinje Celzija, v naših krajih bila neurja še bistveno močnejša, kot so zdaj. Z močnejšimi sunki vetra, zlasti močnejšimi nalivi in debelo točo.«

»Točka preloma je mejnik v podnebnem sistemu, ko del tega – recimo ledeniki ali morski tokovi – zaradi sprememb, kot je npr. segrevanje, doseže stanje, pri katerem brez nadaljnjega vplivanja zunanjih dejavnikov preide v nov ravnovesni položaj.«

»Najbolj problematična nakazujeta ledena pokrova Grenlandije in zahodne Antarktike, točki preloma bi se lahko bližala tudi severnoatlantski tok in tropski gozd.«

»Težko je reči, kateri izmed teh delov podnebnega sistema bo prvi na udaru oziroma kateri se bo prvi dramatično spremenil.«

»Medvladni odbor za podnebne spremembe ocenjuje, da so nekateri malce verjetnejši od drugih, vendar pa nobenemu izmed teh dogodkov ne pripisuje velike stopnje verjetnosti, da se zgodi v 21. stoletju, razen po zelo pesimističnem scenariju.«

»Povprečna temperatura poleti (zjutraj in popoldne) je bila okoli 19, 20 stopinj, konec stoletja pa bi lahko bila že 25 stopinj.«

»Je ostanek prejšnjih poledenitev in splošnega ohlajanja ozračja v zadnjih milijonih let, star je lahko tudi do več milijonov let.«

»Sicer se ne razlikuje močno od vsakdanje prsti, razen v tem, da biološki procesi v njem potekajo zelo počasi.«

»Ocene kažejo, da bi se do konca stoletja lahko sprostilo več kot 100 milijard ton ogljika, večinoma v obliki ogljikovega dioksida.«

»Tla so se odmrznila precej globlje kot običajno, in če to traja dlje časa, lahko govorimo o veliki izgubi permafrosta.«

»Eden od najbolj očitnih znakov tajanja permafrosta je slabša stabilnost stavbnih temeljev.«

»V trajno zamrznjenih tleh imamo tudi mnogo starejše viruse in bakterije, ki čakajo na priložnost, da postanejo tla odmrznjena.«

»Zelo pomembni so padavinski ekstremi, močni nalivi, daljša deževna obdobja, suše, večje količine snega, veter, poletna neurja.«

»Pri segrevanju ozračja se povečujejo vročinski valovi, v večjem delu sveta imamo v istem času močnejše padavine (nalive).«

»Najbolj so se ogrela poletja, nekoliko manj pomladi in zime, komaj zaznavno segrevanje je bilo opaženo jeseni.«

»Dve stopinji v 50 letih se morda ne sliši veliko, a ta stopnja (preračunano na sto let so to štiri stopinje) je ogromna tudi geološko.«

»Virginia leži na sredini vzhodne ameriške obale. To mesto je precej bolj prevetreno od Ljubljane.«

»Najbrž se bo povečalo območje, kjer gume ne bodo več potrebne. Zimske pnevmatike ob Obali že zdaj redkokdaj pridejo v poštev.«

»Po podatkih, ki jih imamo od leta 1960, so se tako rekoč vse najhujše suše zgodile po letu 1992.«

»Spremembe bodo izrazite, zato se bo treba ozreti južno od nas, kjer imajo danes višje temperature od nas.«