»V 33-letni zgodovini nekako tega nismo znali narediti ali pa morda tudi nismo hoteli. Na začetku, v devetdesetih letih smo se nekako zanesli, da s postopnimi koraki lažje in več dosežemo, kot če bi šli v bolj prelomne spremembe. 33 let kasneje se kaže, da potrebujemo prelomne spremembe. Prej, ko jih bomo dali pod streho, bolje bo.«
»Njemu in njegovim borcem gre zasluga, da smo Slovenci v nemirnem 20. stoletju zaokrožili ozemeljsko celovitost Slovenije, naposled kot samostojne in neodvisne države. Rudolf Maister ostaja zgled pogumnega vizionarja, velike narodno zavedne osebnosti, intelektualca, častnika in kulturnika, ki se ni bal izpostaviti za visoke cilje slovenstva, kot jih je tedaj odlično razumel.«
»V resnici ne vemo, kakšna bo prihodnost. Če bi se proti naši volji zgodilo karkoli takega, kar nas bi utegnilo ogrožati kot narod in državo, ne smemo za nobeno ceno iti eden proti drugemu, temveč le eden z drugim, skupaj. Slovenska sprava in edinost sta v tem smislu življenjskega pomena. Za narodno in državljansko enotnost si je vredno in odločilno prizadevati v prelomnih zgodovinskih trenutkih, sicer pa za normalno reševanje vseh malih in velikih težav zadostuje iskreno sodelovanje, medsebojno spoštovanje in strpnost do drugačnosti.«
»Vse, kar smo ustvarili, smo ustvarili bolj ali manj sami, tudi državo. Poleg vsega imamo vse potrebne zgodovinske izkušnje in nauke, da ne ponavljamo napak, temveč ponavljamo in nadgrajujemo slavne dosežke. Dokler bo obstajal med nami iskren občutek, da se ne glede na razlike, razhajanja, nestrinjanja in celo zamere lahko vedno zanesemo na drugega, ni v prihodnosti nič takega, kar bi moralo vzbujati strah.«
