»Reproducirali smo stene, na katere je Banksy slikal, opeke, beton, umazanijo na cestah, onesnaženje.«
»Banksy nikoli neposredno ne dovoljuje razstav, ki jih ne organizira sam, to je pravilo, a jih tudi ne prepoveduje. Ne ustavlja nas. To nam omogoča, da – morda malce predrzno – verjamemo, da je naše delo cenjeno. Banksyju pa omogoča, da svoje sporočilo še razširi.«
»Prodaja umetniških predmetov na spletu že dolgo ni nič posebnega, je pa sedaj vsaj delna rešitev, ki širši družbi trenutno ponuja številne priložnosti za predstavitev in prodajo likovno vizualnih umetnin.«
»Gledati moramo tudi z drugačnimi očmi, v preteklosti so hrano kot vrednoto družinski člani ali posamezniki izkazovali tudi s tem, da so se ali pri vsakem obroku, zagotovo pa pri glavnem, z molitvijo zahvalili Bogu za pridelano hrano, ki so jo imeli na mizi.«
»Takšnih robotov je res veliko, kar pa smo mi drugačnega naredili, je, da smo ji dali mehkejše vsebine, da smo ji zgradili identiteto in značaj ter ji dali tudi ime, žensko ime. Da niso vsi roboti fantje, je naša dekle, je Eva.«
»Vsi inženirji so šli skozi predmete umetne inteligence tja od konca 80. let prejšnjega stoletja naprej, druge države tega nimajo. V Sloveniji imamo tudi deset zelo močnih laboratorijev, kar je glede na velikost države veliko, tam, kjer šepamo, je industrija.«
»Vsakič, ko odprete Facebook ali Twitter, je to umetna inteligenca, vsakič, ko se prijavite na telefon, ta pa vam prepozna obraz, je to umetna inteligenca, vsakič, ko odprete spletno stran in se vam zraven prikaže reklama – ta ni tam naključno, nekdo jo pošilja prav vam.«
»Glede umetne inteligence se pojavlja tudi veliko strahu, saj najprej pomislimo na znanstvenofantastične filme, a kljub temu jo uporabljamo v našem vsakdanjem življenju. Pomislite samo na medicino, na aplikacije za navigacijo v prometu. Povsod je. Za nas zakonodajalce pa je pomembno, da razumemo, kaj želimo početi z umetno inteligenco in kako naj državljani Evropske unije z njo živimo. Ključno je, da sprejmemo zakonodajo, ki bo imela v središču človeka in ne algoritem.«
»Ta umetniška dela se ukvarjajo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, umetniki pa prek njih nakazujejo, v kaj vse bi se naša prihodnost lahko razvila, zato je bolje, da se na to bodisi pripravimo bodisi preprečimo, da se to ne zgodi. Velik poudarek je na idejah in te ideje naj ne bi spodbujale samo gospodarstva, temveč ves realni sektor, tudi družbene inovacije, da ozavestijo današnji čas in nanj primerno odgovorijo.«
»Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. V delu hiše, obrnjenem proti Mestnemu trgu, si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica.«
»Delavec pri plavžu, rudar v jami, delavka pri tkalnem stroju, kmet na svoji njivi, učenjak za pisalno mizo, vsi, ki nas je vojna vihra teh časov razmetala po ječah in taboriščih, po brigadah in odredih, in vsi tisti, ki so ob lakoti in preganjanju z nami vred pomagali svet snemati s tečajev stare, ljudskim množicam sovražne miselnosti.«
»Četudi ljudje živijo v skupnem prostoru, drug ob drugem, jih pogosto fizično in duševno ločujejo prav te meje, ki so se vzpostavile v toku zgodovine, v sedanjosti pa še vedno delujejo kot oprijemljive ali namišljene sledi. V neposrednem dialogu bomo skupaj s širšo javnostjo premišljevali o našem skupnem mestu.«
