»hierarhija documente morda ni predvidevala, da bo decentriran, porazdeljen način dela Ruangrupe povzročil takšno nestabilnost«
»Če se je iz velikega eksperimenta Ruangrupe z documento mogoče kaj naučiti, je, da se kot močna, hierarhična organizacija ne morete pretvarjati, da cenite delegiranje, sodelovanje in prenos moči, nato pa ste presenečeni, ko dogodki niso več pod vašim nadzorom«
»Pričakovanje in neobičajnost, natopljena s presenečenjem, ki ga ponujajo dotik, stik, povezava, prepletenost, tudi različno gibanje čopičev, različni ritmi prstov in rok, tudi premikanje celotnega telesa dveh slikarjev, nenadoma postaneta svet umetnosti onkraj vsakdanjega ustvarjanja. To so posebni trenutki, tisti čas in prostor redkeje najdenih izkušenj in redkeje najdenih izzivov.«
»Tudi to je neko sporočilo, ki je za slovensko politiko novo, ali pa je novo glede na vse skupaj, kar se v slovenski politiki ali pa znotraj tega mandata evropskih poslancev dogaja. Mislim, da je pomembno, da znamo stopiti skupaj, da znamo prepoznati tisto, kar nas povezuje.«
»Se projekt odmika od poskusov ustvarjanja, 'ki se deklarirajo za umetnost, hkrati pa posegajo v oblike človekovega delovanja (politika, oglaševanje, arhiviranje), ki so umetnosti zunanje'.«
»Prostor te razstave mi je tako omogočil ukvarjanje z Ilustriranjem ženskih in moških golih teles, kar se je včasih štelo za nespodobno, čeprav je šlo zgolj za znanstveno zaznamovanje, in menim, da posledice tega nosimo še danes v svojem sprejemanju in dojemanju. V svoji seriji medicinskih ilustracij različnih človeških spolovil sem tako želela zajeti orisano tematiko festivala in s tem prikazati lepoto znanstvene ilustracije, raznolikost človeških teles in drugačen pogled na t. i. erotiko.«
»Velvet 3 je hibrid med galerijo in intimno izkušnjo. Moje delo na razstavi 'Skupinski avtoportret' sodi prav tja, tiha analiza notranjih obličij lastne identitete, iskreno razgaljenih pred sabo – in svetom.«
»Sem izjemno počaščena, da sem lahko sodelovala pri tretji ediciji Velveta, saj menim, da je ilustracija premalokrat izkoriščena kot medij sporočanja tabuiziranih vsebin. Zame je bila tudi priložnost za premislek o tovrstnih tematikah, s katerimi se navsezadnje srečujemo vsak dan, kot posamezniki v svoji intimi in kot del neke družbe. V tem smislu tudi dela, ki jih razstavljam na tretji ediciji Velveta, razkrivajo intimo opazovalke na lastno telo, ki se znajde v naivnih, (ne)erotičnih prizorih.«
»Največja razlika v primerjavi s prejšnjima edicijama je, da smo se letos tematsko omejili. Tema tokratne razstave je odnos do telesa, ki zajema pogled na različne spolne identitete, staranje telesa oziroma mlada telesa, pomanjkljivosti, družbena percepcija, naš vizualni komentar na to temo. Tokrat smo vključili tudi znanstveno ilustracijo, kot so posegi v telesa in bolezni.«
»Skrb, da proti človeštvu stopa čas, ko bo premalo najbolj osnovnih dobrin – hrane in vode, skrb zaradi neumornega izkoriščanja in krnjenja narave in ne nazadnje skrb za človeka samega, slikarko potiska naprej, da izrazi in zapiše svoje strahove. In zapiše jih s črto in barvo in postavi na vpogled kot megafon gledalcu.«