Ključna beseda spomin avtorja Borut Pahor

»Ob tem bomo v nekdanjem taborišču Kidričevo na Štajerskem odkrili spominsko ploščo, posvečeno žrtvam medvojnega in povojnega nasilja.«

»Kot voditelja stranke sva to napetost razlik spreminjala v ustvarjalno sproščenost, trdovratne predsodke pa v najbolj inovativne spremembe.«

»Tudi tisti, ki so njegovim stališčem ostro nasprotovali, so ga zelo spoštovali.«

»Ni jih zagovarjal zaradi dnevnega političnega drobiža, temveč zato, ker je vanje sveto verjel.«

»Obe strani si morata iskreno prizadevati, da bosta še naprej gojili, kar jima je skupno glede prihodnosti, in da bosta spoštljivo obravnavali tisto, kar jim je različno glede preteklosti.«

»Hvala za vse njegove v fotografski objektiv ujete spomine, ki bodo za vselej del naše večnosti.«

»Zapomnili si jo bomo kot Sloveniji naklonjeno diplomatko.«

»Zdaj imamo priložnost pokazati, da smo se iz zgodovine nekaj naučili.«

»Matjaž Špat, radi vas imamo, hvala vam za vse.«

»Zdaj imamo velikansko priložnost in odgovornost, da ta mir in varnost ne glede na vse grenko, kar se vseeno dogaja, ohranimo za nas in seveda za naše otroke in njih otroke in da privarčujemo vsem nam vse gorje sovraštva in vojn. Vsak naj sebe vpraša, koliko in na kakšen način lahko k temu pripomore.«

»Postaja dan slovensko-ameriškega prijateljstva pravi praznik.«

»Naše zavezništvo utemeljujeta pripadnost enakim vrednotam – od demokracije do človekovih pravic – in zavedanje, da skupaj lažje varujemo mednarodni red, mir in varnost, utemeljen na teh vrednotah.«

»Za vedno mi bo v spominu ostala njegova osebna naklonjenost pravici do samoodločbe, čeprav je bila v tistih mesecih tedanja uradna ameriška politika do ustanovitve držav na območju nekdanje Jugoslavije še nekoliko zadržana.«

»Slovenci mu bomo za njegova tedanja in poznejša prizadevanja vedno hvaležni. Njegov prispevek v mozaik slovensko-ameriškega prijateljstva pa je trajne narave.«

»Preštevilni so se v tem neusmiljenem času poslovili v globoki in boleči osamljenosti, brez zadnjega, nežnega dotika in grenkih solz slovesa njihovih svojcev. Slovo brez pozdrava boli oba. Pri tistem, ki ostane, pusti globoko, nikoli zaceljeno rano.«

»Čez leta, ko se bomo tega časa epidemije spominjali z vednostjo, ki bo drugačna od današnje, bo ta vrba mogočno drevo tisočerih spominov. Takrat bo govorila o negotovosti spopadanja z neznanim, ki ji je bilo v zgodovini malo enakih. O tem, kako je hudournik bolezni, ki ne priznava meja, ljudem pokazal, kaj je v življenju v resnici pomembno – sočutje in človečnost.«

»Vsaka skupnost ohranja spomin na najtežje preizkušnje in na svoja lastna zgodovinska prepričanja. In iz vzajemnega spoštovanja vznikne dialog in prijateljstvo med ljudmi in med kulturami.«

»Upam, da bomo razumeli priložnost, ki nam jo daje letošnja 30-letnica države, da se povežemo in v času tega praznovanja nekako pozabimo ali za trenutek odstranimo razlike, ki so med nami, in da se spomnimo razlogov, zakaj smo skupaj, ker je med nami več tistega, kar nas povezuje, kot je tistega, kar nas ločuje.«

»Tudi letos smo s položitvijo venca na razmeram primeren način obeležili spomin na tragedijo leta 1942 v času druge svetovne vojne, ko je tukaj svoje domoljubno poslanstvo končal Pohorski bataljon.«

»Borkam in borcem vsa ta leta izrekamo hvaležnost, da so žrtvovali svoja življenja za svobodo.«

»To današnje generacije cenimo in bomo vedno cenile upajoč, da bomo poslej vedno uživali mir s polnimi pljuči, da bodo te in naslednje generacije lahko v miru razvijale svoje talente.«

»V vsakem času so junaki in heroji, takrat so bili in se jim danes poklanjamo.«

»A tudi ta čas je dal heroje in junake – tiste, ki se v prvih vrstah borijo za to, da bomo omejili širjenje virusa in bomo potem s precepljenostjo lahko zadihali svobodno življenje.«

»Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo prihodnost. Za prihodnost BiH-a je ključna resnica, ne zanikanje, spoštovanje, ne sovraštvo, odprt dialog, ne spori. Nujna sta odpuščanje in spoštovanje različnosti. Pomiritev ni dejanje preteklosti, to je jamstvo sobivanja in prijateljstva, ki izhaja iz skupne bolečine.«

»To je lep simbolni dogodek, ki na neki način vabi vse, da se v duhu sprave spominjamo preteklosti, zlasti pa, da skupaj gradimo Evropo.«

»Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha.«

»Razumem vašo bolečino, bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev.«

»Najboljša priložnost za skupen pogled v preteklost in usmerjenost v prihodnost bo 100. obletnica požiga Narodnega doma v Trstu.«

»Treba paziti, da se tovrstne spominske prireditve ne izkoriščajo za dnevnopolitične cilje.«

»To je dosegljivo le, če vse naše probleme rešimo po mirni poti. Do tam pa vodi edinole dialog. To je včasih težko, saj se pogovarjamo s tistimi, ki imajo drugačna stališča. A skupno nam je človekovo dostojanstvo.«