»Če se ta požar razširi, je v neposredni bližini borov in smrekov gozd. Vse je presušeno, kot je videti in kot je ob tem času. Če se to vžge, požara ne bomo uspeli ustaviti do Mašuna ali ne vem do kje.«
»Protokol je še posebej zelo strog pri vojaških vajah, zato po tej plati ni nobenih problemov. V takšnih razmerah lahko požar v naravi izbruhne kjerkoli.«
»O omilitvi suše bomo lahko govorili, ko bo padlo kakšnih 50 litrov dežja na kvadratni meter. Za kakšen dan ali dva je tokratno deževje stanje omililo, kaj konkretno boljše pa ni.«
»Že danes ne deluje v tem letu nobena hidroelektrarna, izkoriščene so 40 do 50 odstotkov. Da bi jo postavili zdaj, vse vodotoke nepovratno uničili – ali je to smiselno, razumno in gospodarno?«
»Po navadi je to vedno nekje sredi drugega leta po naravni nesreči. Mi seveda pričakujemo in želimo, da bi bilo prej, predvsem pa si želimo in pričakujemo, da bi bil odstotek pomoči kmetom višji, kot je bil v preteklih letih.«
»Žal suše še vedno ni konec. Tako da bo ta ocena kvečjemu naraščala, ne obratno. Nimamo še konkretnih podatkov. Verjamem, da jih bo zbornica ustrezno pripravila. Ko jih bomo dobili, jih bomo preučili in ustrezno postopali.«
»V sedanjem predlogu ministrstva za finance sta že izpostavljeni dve skupini. Na eni strani tisti z minimalnimi prihodki, ki bodo dodatno razbremenjeni. Na drugi strani mladi. Skupaj smo ocenili, da je zdaj mogoče ustrezen čas, da vpeljemo še tretjo kategorijo najranljivejših, v tem primeru invalidov, ki bodo deležni že ob tej spremembi dodatnih olajšav.«
»Do zdaj se je statistika vedno obrnila v korist. Se pravi, če ni bilo padavin zdaj, so bile pozneje. Do konca leta je še kar nekaj časa. Zato ne bi zvonil panike v energetiki. Je pa res, da je to za podjetja, za proizvajalce v tem trenutku kar precejšnji finančni zalogaj. Nadomeščanje te energije, ki je pač ne proizvedejo v hidroelektrarnah.«
»Že zdaj lahko rečem, da je hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat prejeli dobrih deset odstotkov, saj je država namenila slabih sedem milijonov za odpravo škode.«
»Kje se bo krma dobila, je zelo težko napovedati, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 evrov na tono na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, kajti odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška.«
»Z interventnim zakonom pa se, ko bo višina škode znana, določi prag, kdo je upravičen, kdo ni upravičen. Čeprav suša še traja si želimo, da se postopek ocenjevanja začne čim prej.«