»Kako se bo to odrazilo? Sprva, in to že vidimo v tujini, v povečevanju števila neprodanih nepremičnin. Kupci postajajo previdnejši. Posledice dvigov obrestnih mer s strani centralnih bank v realnem gospodarstvu pridejo s šestmesečnim oz. osemnajstmesečnim zamikom.«
»Zmanjšanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je bilo skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije, ki so večino časa omejevali tudi normalno poslovanje z nepremičninami. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se v času epidemije namreč ni zmanjšalo.«
»To je predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, ki se tako kot tudi povpraševanje po stanovanjskih hišah zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih vse bolj seli na obrobje ali v okolico večjih mest.«
»Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in naložbe v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo.«
»Poleg omejene ponudbe novih stanovanj na rast cen stanovanjskih nepremičnin pri nas vse bolj ustvarja pritisk tudi občutna rast cen gradbenega materiala, ki je predvsem posledica svetovnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije.«
»Na teh območjih so praviloma cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle. Z izjemo obalnega območja, kjer sicer še vedno visoka rast cen ni bila med najvišjimi, tako da so cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu v zadnjem času že presegle cene v obalnih krajih.«
»To je ukrep, ki so ga izmislili ponudniki, zlasti največji igralec Petrol. Kot vemo, je že leta in leta pritiskal na državo, da bi sprostila cene. V prihodnjih letih lahko pričakujemo, da se bodo marže na nafto povečale. Če država ne bo odreagirala z davčnim sistemom, bodo šle cene navzgor.«
