»Žal pred izstrelitvijo nismo odštevali, kar naenkrat je bila raketa v zraku. Ko je poletela v vesolje, sem se še bolj zavedela, da nismo tako zelo oddaljeni od vesolja, in začutila krhkost življenja in Zemlje.«
»Znotraj tega sveta se 'vrtinčijo' njegovi različni nagibi in slikarska raziskovanja, ob katerih lahko občutimo slikarjevo svojevrstno hrepenenje po dosegljivem in večkrat tudi nedosegljivem v slikarstvu.«
»Risbo, barvne komponente, kompozicijske prvine, številne likovne dodatke, na primer letrizme, nenavadno draperijo, poudarjene poglede nastopajočih likov zna Rudi Skočir spretno povezati v učinkovite in izrazno bogate prizore, v katerih ponekod prevladujejo lirični naglasi, drugje pa spet epski, vse to pa povezuje v eno čvrsta slikarska tvarina.«
»Navdušeni smo, da bomo maja predstavili nadaljnjih 30 del iz te legendarne zbirke, kar bo zagotovo še ena težko pričakovana dražba.«
»Zbirka pripoveduje zgodovino umetnosti v njeni najvišji obliki, z največjo natančnostjo in jasnostjo. Vsak umetnik je tukaj predstavljen v trenutku globoke ustvarjalnosti.«
»Zasnovala je idejo sestavljanja teh majhnih kubusov v velik kubus, s katerim bi izpostavili mobilnost prostora in bi potovali na druga razstavišča. A nas je ustavila korona in so prišle v ospredje druge vsebine, kot so omejitve, svoboda, individualno, skupno in podobno.«
»Huzjan se rad dotika sicer čisto življenjskih tem, staranja, oslabelosti, tudi smrti, ki pa je v našem kulturnem prostoru, v človeški zavesti zaznamovana z neprijetnimi občutki, nelagodjem in tesnobo.«
»Beer, ki ni bil nikoli zares abstrakten slikar, se je najbolj udomačil v polju figuralike in krajine, a tudi v teh ostaja pomensko dovolj odprt in metaforičen, zato nas tudi ne preseneča širok krog občinstva, ki jo s svojo univerzalno govorico dosežejo njegova dela.«
»Francis Bacon je nedvomno eden največjih slikarjev 20. stoletja. Ujel je vse, kar pomeni biti človek; ni se bal povzdigniti vznesene ljubezni ali v ospredje postaviti globoke tesnobe žalosti. Njegova sposobnost izražanja čustev je odlično zajeta v tej mojstrovini.«
»Namesto da bi Brecelj naslednikom dopustil, da z njegovih pleč vidijo dlje, je simbolično stopil na njihova ramena in vsebinsko prevzel njihov izčiščeni prostor Soap Opere ter tako na neki način podaljšal cikel razstav Ljubljana se klanja Sloveniji s kontrastom med likovno všečnim in konceptualno zateženim.«