»To, da ni jasno, od kod je neki stari predmet, nama daje možnost, da s tem manipulirava in gledalcu omogočiva, da uporabi domišljijo, midva pa se potrudiva, da obiskovalec razstave ne more sestaviti neke jasne zaključene zgodbe. Skušava poskrbeti, da se ta tok domišljije ne konča.«
»Je pa res, da nam ne bi bilo treba nikoli več ničesar proizvesti, saj bi lahko vse, kar imamo, vedno znova vnovič uporabljali. Navdušujeva se nad tem, da je staro lahko vedno znova novo in uporabno.«
»Midva nalašč na razstavah postaviva kakšna stara dela, tukaj je na primer nekaj novih, najstarejše pa je iz leta 2011, kar je najina reakcija na diktat, da mora biti vedno vse novo.«
»Institucije in zbiralci zunaj Italije bi lahko postali nenaklonjeni kupovanju umetnin italijanskega izvora, če država kljub izdani izvozni licenci te ne bi upoštevala.«
»Umetniki, ki so delovali v tem času, so se kljub geografski bližini srečevali z različnimi pogoji vsakdanjega življenja in ustvarjanja ter se soočali z različnimi stopnjami nadzora in pritiskov državnih oblasti.«
»Razstava, predstavljena kot zaporedje tematskih poglavij, raziskuje razmerja med umetnostjo in politiko ter vloge, ki jih ustanove igrajo v družbi.«
»Postavitev Mnogotere realnosti raziskuje te skrbi skozi zgodbo o razcvetu umetnosti skozi skupnost, prijateljstvo in samoorganizacijo.«
»Odločitev, da izberemo Ignacyja Czwartosa, se nam zdi kot tragičen Endspiel po osmih letih desničarske vladavine ... obžalujemo, da po najbolj odprti, gostoljubni, transnacionalni in kompleksni umetnosti Malgorzate Mirga-Tas, prehajamo na najbolj ozkogledo, ideološko paranoično in sramotno pozicijo.«
