»Eden najznačilnejših primerov je delo Andreasa Vesaliusa De humani corporis fabrica iz leta 1543. Vesalius je deloval v Padovi sredi 16. stoletja. V tem delu lahko občudujemo plodove sodelovanja med umetniki in anatomi.«
»Na eni strani se namreč soočamo z neizprosno ambicijo industrije po razvoju prepričljivih tehnologij, ki oblikujejo virtualno tako, da to v celoti prevzema, nadzira in podreja fizično, medtem ko na drugi strani nenehno blažimo nekompatibilnost tehnologije z našo materialno realnostjo.«
»Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, družbe in kulture, tako da se nam ob posledicah pospešenega in naraščajočega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega.«
»Zelo živahno obdobje. Težko je sicer govoriti na kratko o toliko področjih in toliko dosežkih, pa vendarle: nekje tri, morda celo pet Nobelovih nagrad za fiziko je tako ali drugače povezanih z astrofiziko, z vesoljem.«
»Na primer, odkrili smo železo, ki se je usedlo iz eksplozije supernove tukaj na Zemlji, in smo zato vedeli, kako je neka Lucy, ena prvih hominidov, nekaj tednov videla pravzaprav dve Sonci, ker je bila eksplozija supernove.«
»Nenadoma se pogovarjamo o milijoninkah, stotisočinkah. Nenadoma je treba napisati celo vrsto številk, da poveste, kaj ste izmerili. Preciznost je tisto, kar se v tem tisočletju, zlasti pa zadnjih desetih letih ... v astronomiji, kamor koli pogledate, vse mora biti na milijoninke natančno.«
