Omemba: Arjan Pregl

»kdo te je naredil dan? od kod prihajajo mravlje? / zakaj se drži skupaj nit? / zakaj pada svetloba na nož? / neumna zrelost, drgneš mi ovratnik.«

»A je bilo tako že od začetka sveta? Ne vemo. / Kdo pa ve? Vprašaj učiteljico. Ti samo vprašaj.«

»Vsi bomo umrli in smo jokali. / Tako smo se tolažili.«

»Struktura je roža, duša je signal. / Duša zaboli in je signal, signal.«

»Ker sem lep, in sinji / in sončen in velik …«

»O, ragazzo, tvoje morske peške so trudne. / Poslušaj dež, že dolgo ga nisi poslušal.«

»Njene slike izhajajo iz upodobitve domišljijskih gozdnih krajin.«

»Podobe nasilja, uplenjene srnjadi, lovskih prež, očetov, sinov, policistov in diktatorjev v umetnikovem opusu nastopajo kot domača alegorija različnih oblasti in njihove zlorabe.«

»S prepletanjem naturalističnih podob, besedil, kolažev, grafitov ter abstraktnih potez ustvarja samosvoj izraz, poln humorja in igrivosti.«

»Njegova praksa pritiče odzivanju na družbene dogodke, pri čemer pogosto prepleta ironijo, satiro in oster humor.«

»Ta metoda ni odraz zgolj slučajnega delovnega procesa umetnika, nasprotno, v njej leži kleč problema, s katerim se slikar v razstavljenih delih ukvarja.«

»Slika je en medij od mnogih. Ima sicer zelo dolgo in močno zgodovino, ampak prav zato je treba raziskovati in premišljevati, kaj natančno lahko pokažeš in poveš s sliko.«

»Preobraža in modificira motivna izhodišča, rituale in premise zasidrane ikonografije, ki so mu izziv za premislek o transformaciji umetniške izjave skozi čas.«

»Zavezana grafiki kot svojemu osnovnemu horizontu pogosto izraža neposredno refleksijo življenja v njegovih omejitvah, krhkosti, napakah, v njegovem podzavestnem in zavestnem. Razpeta je med navdušenjem nad življenjem in potrebo, da ga formalno zgosti v določeni presežni vizualni izkušnji, ki bo njegov smisel še jasneje in odločneje artikuliral.«

»Skozi natančne premisleke in številne skicirke ter črtne izraze vstopa v slikarsko polje v navidezno brezbrižni in hudomušni maniri, z živahno paleto barv, vendar s poznavanjem zgodovine umetnosti in ambivalentne sporočilnosti. Te se ponekod zlahka razkrijejo gledalcu, drugje pa zahtevajo od njega več dovzetnosti in razmisleka.«

»Smeh se mi zdi pri mojem delu ena od možnih poti, ne pa tudi cilj.«

»Ko ustvarjam, običajno izhajam iz neke izhodiščne teme, potem pa naredim cikel zaključenih slik.«

»Ali vsak dan delate? Pri tem imam v mislih predvsem risbo, s slikanjem je verjetno nekoliko drugače.«

»Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega.«

»Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.«

»Ostanki barve na klasičnem majhnem formatu nudijo vpogled v sproščeno slikarsko gesto in v obliki naključnih madežev nastopajo kot abstraktni spodbujevalci domišljije.«

»S svojo slikarsko igrivostjo in naključnostjo poglobijo kontrast, ki se vije skozi celotno razstavo: živahne, optimistične barve, ki slikajo temačno vsebino, hitro ustvarjanje osnovnih risb, a dolgotrajno nanašanje barv na platno, neobremenjeno koncipiranje idejnih prebliskov in njihov premišljen dialog z zgodovino umetnosti.«

»Naslov Lepa reč! pa, kot zapiše, pod krinko domačega frazema tolmači avtorjev pristop k upodabljanju protislovja sveta, hkrati pa ga vrednoti na zanj značilen dvoumen način.«

»Umrl je narodni heroj angažiranega kulturnega ustvarjanja in velikan slovenskega kantavtorstva Marko Brecelj. Slava mu!«

»Velik užitek, čast in privilegij biti na odru z Markom Brecljem.«

»Naj mu bo vse dobro in naj naredi malo reda tam, kamor gre.«

»Šel je daleč od tod, daleč od mafije. Srečno pot, Marko Brecelj.«

»Marko Brecelj je odšel v večna lovišča. Zadnjič sva se videla pred letom in pol, ko smo pri njem doma pekli ribe. Zdaj sta spet skupaj s Feom.«

»Ne!«

»Oči, a imaš oči, oči?«