Omemba: Damjan Kozole

»Poetičen naslov razstave po besedah umetnice povzema njeno celotno ustvarjanje, ki je na subtilen način povezano s poezijo.«

»Razstavo odpre serija Rute, ki jo je leta 2016 umetnica začela ustvarjati, ko je po smrti svoje mame urejala njeno zapuščino.«

»Grafike Zore Stančič so več kot zgolj tehnično dovršeni grafični zapisi – so vizualne misli, ki nagovarjajo gledalca na več ravneh, pogosto tudi z blagim humorjem in ironijo.«

»V intimnem vzdušju lahko obiskovalec na slušalkah med drugim prisluhne pokojnemu igralcu Petru Musevskemu, ki podrobno spregovori o svoji depresiji.«

»Še en njen prijatelj, Nebojša Šerić Shoba skupaj z umetnico nastopa v videu Kava, ki ga je Stančič posnela v New Yorku.«

»Kot pravi umetnica, je mogoče razstavo doživeti ali razumeti tudi brez njih.«

»Kdo je bil Peter Musevski? Bil je človek. To je v resnici bil in takšni so bili tudi njegovi liki. Kadar mu je kdo to rekel, mu je bilo všeč in mu je pomenilo več, kot če si mu rekel, da je izjemen igralec. O tem drugem je ves čas dvomil. Morda je ravno dvom tisto, kar zaznamuje vse njegove like. Peter je bil tako prepričljiv pred kamero tudi zato, ker je utelešal človeško krhkost. Tisto krhkost, ki ga je na koncu pokopala. Veliki vedno odidejo takrat, ko tega nihče ne pričakuje.«

»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje. Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«

»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje.«

»Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«

»Avtorsko poetiko letošnjih filmov zaznamuje hibridni film kot metoda križanja igranega in dokumentarnega, predvsem v domeni različnih medijskih formatov: dokumentarne fotografije, videozapisov s spleta, dokumentiranih situacij in izpovedi.«

»Zaznati je tudi navdih iz zgodovine svetovne in domače kinematografije, v novih delih pa tudi sklicevanje na lastno biografijo in ustvarjanje avtorjev.«

»Imel sem izjemno srečo, da sem posnel večino filmov, ki sem jih želel posneti«

»Vedno sta me privlačili dve stvari, pripovedovanje zgodb in fotografija oziroma rekel bi zgodbe in podobe«

»Sprejel sem, da je to pač dejstvo in se okrog tega ne razburjam. Mene bolj kot redukcija tehnične kakovosti ob gledanju filma doma ali na pametnem telefonu skrbi nekaj drugega«

»Besedo oprosti je Mira imela najraje, a jo je slišala premalokrat«

»Mira je bila vulkan«

»Sovražili sta ali naju sovražita še danes«

»Mira je bila izjemno nežna oseba, prenežna za tisti čas, v katerem je razpadala država«

»Praznine, ki je ostala po njenem odhodu, ne moremo z ničimer zapolniti«

»Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt.«

»Zorni kot, ki napeljuje na neko drugo prisotnost, ki ni prisotnost človeka, ki gleda, stoji, hodi.«

»Lik Roka je na začetku filma tabula rasa, prazna posoda, ki jo Henigman postopoma, prek iskanja lastne identitete, polni z vsebino.«

»Jasno se pozicionira znotraj filma in pomembno pripomore h kontekstu zgodbe.«

»Ivan Gergolet v Možu brez krivde koplje globoko po človekovi naravi in moralnih vprašanjih, ki ga zadevajo.«

»Njen izraz je ponotranjen, diskreten, preprost in fokusiran.«

»Kot prizemljena starejša sestra Špela uspe svoj lik v zelo kratkem času realizirati v (po)polnosti.«

»Vlada je sprejela nove ukrepe.«

»To ni samo film o Perotu ...«

»poklon življenju, karieri in strahovom Petra Musevskega«