»Tema me je zelo spremenila, se me močno dotaknila. Pri tem delu je bilo veliko raziskovanja, saj se mi zdi, da je raziskovalno delo najpomembnejše. Kako smo potem to spravili v formo, je najmanjši del tega procesa.«
»Doživela sem ga na osebni ravni, saj sem imela v bližnji družini smrt zaradi mezotelioma. Vendar se mi zdi pomembno, da se takšne teme lahko lotiš le na iskren način, z odprtim srcem in brez nekih zadržkov.«
»Vsakič, ko sodelujem z njima, se nekako zgodi, da se mi zdi, da sem teh nekaj mesecev, pa potem še kakšen mesec po premieri, za 15 odstotkov boljši človek: bolj potrpežljiv, bolj sočuten, bolj miren.«
»Lahko pa, kot je pred desetletji zapisal veliki mag Heiner Müller, s svojim upiranjem samoumevnemu uprizarjanju prinesejo gledališke presežke, predvsem pa je njihovo branje pretežno presežni užitek, ki nas ne pusti indiferentnih.«
»Teme, s katerimi se ukvarjava, izhajajo iz potrebe, da se o njih govori. Zato nas te teme nekako polnijo, ker imaš občutek, da vsaj govorimo o njih. Ne delamo si utvar, da spreminjamo svet v velikem pomenu, ga pa mogoče skozi majhne stvari.«
»Poskušajo v predstavi soočiti dva vidika: ujetost v svet, ki se 'samo prilagaja in predaja nekemu narativu kapitala', medtem ko 'živi svet okrog nas vedno znova izgublja, s tem, ko izgublja narava, pa na neki način izgubljamo tudi mi'.«