»Sploh zadnji dve leti, odkar je dr. Miha Kovač s še tremi tujimi raziskovalci branja in založništva objavil Ljubljanski manifest o nujnosti poglobljenega branja v kaotični digitalni dobi, se vse bolj zavedamo, kako dobrobitno je branje kakovostnih knjig za inovativno in demokratično družbo.«
»Ali je razstava smotrna in kakšne težnje so vede ali nevede vsebovane v nji; kakšen je njen doprinos k naši kulturi; ali so naše založbe izpolnile svoje naloge; ali so pri svojem delu zasledovale kak načrt in če so ga, kakšnega; ali je knjižna bera teh treh let kakor koli izpolnila naša pričakovanja; ali je bilo delovanje naših založb v čimerkoli smotrno in v čem.«
»Že bežen sprehod med panojih, na katerih je približno 3000 knjig, nas prepriča, da se nam žetve ni treba sramovati, saj si je slovenska knjiga upravičeno zagotovila ugledno mesto tudi v tujini.«
»Dosti je pavšalnega jadikovanja s strani založnikov in kulturnih delavcev. Ta sejem mnogo tega demantira. Na primer prepričanje, ki se je prav zaradi pavšalnega jadikovanja v javnosti ustalilo, da je slovensko založništvo v krizi, da je izdajanje knjig pri nas v krizi. Mislim, da te krize ni.«
»Knjižni sejem je morda priložnost, da se vprašamo o odgovornosti za besedo, še posebej o odgovornosti politikov za javno besedo, ki postaja v političnem jeziku vse težja in vse bolj zastruplja ozračje naših odnosov.«
»Slovenec do zadnjega ne bo dovolil, da bi knjiga propadla. S knjigo v roki kot z nekakšnim slovenskim grbom Slovenec z optimizmom v srcu pa z upanjem v prihodnost gre naprej z vsem veseljem svojemu nacionalnemu obstoju naproti.«
»Ali je razstava smotrna in kakšne težnje so vede ali nevede vsebovane v nji; kakšen je njen doprinos k naši kulturi; ali so naše založbe izpolnile svoje naloge; ali so pri svojem delu zasledovale kak načrt in če so ga, kakšnega; ali je knjižna bera teh treh let kakor koli izpolnila naša pričakovanja; ali je bilo delovanje naših založb v čimerkoli smotrno in v čem.«
»Že bežen sprehod med panojih, na katerih je približno 3000 knjig, nas prepriča, da se nam žetve ni treba sramovati, saj si je slovenska knjiga upravičeno zagotovila ugledno mesto tudi v tujini.«
»Dosti je pavšalnega jadikovanja s strani založnikov in kulturnih delavcev. Ta sejem mnogo tega demantira. Na primer prepričanje, ki se je prav zaradi pavšalnega jadikovanja v javnosti ustalilo, da je slovensko založništvo v krizi, da je izdajanje knjig pri nas v krizi. Mislim, da te krize ni.«
»Knjižni sejem je morda priložnost, da se vprašamo o odgovornosti za besedo, še posebej o odgovornosti politikov za javno besedo, ki postaja v političnem jeziku vse težja in vse bolj zastruplja ozračje naših odnosov.«