»V njem tibetanski duhovni vodja dalajlama ob svoji devetdesetletnici z gledalci deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter ponudi praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja.«
»E Stata La Mano di Dio je moj najpomembnejši in najbolj boleč film in vesel sem, da se je vsa ta bolečina zdaj spremenila v veselje. Danes je šele prvi korak in lepota tega tekmovanja je v tem, da gre za edino na svetu, na katerem je uvrstitev med najboljših pet zmaga. Vesel sem, da je bil film izbran.«
»To je zgodba o odraščanju, ki se stilistično želi izogniti pastem običajne avtobiografije: hiperboli, žrtvi, usmiljenju, sočutju in popuščanju bolečine skozi preproste, redke in bistvene prizore ter z nevtralno, trezno glasbo in fotografijo. Kinematografski aparat bo naredil korak nazaj, da bo življenje teh let govorilo tako, kot se jih spominjam, tako, kot sem jih doživljal in čutil. Povedano preprosto, to je film o senzibilnosti.«
»Nekaj let sem očeta prosil, da me pusti na gostovanje mojega ljubega kluba Napolija, a me je zavračal, ker sem bil premlad. Tisti usodni dan pa mi je vendarle dal dovoljenje, tako da nisem odšel s starši, ampak na tekmo.«
»Da sodelujem na letošnjem Filmskem festivalu v Zürichu s svojim najbolj osebnim filmom, me veseli, saj E stata la mano di Dio govori tudi o trenutku, ko zberemo pogum in priznamo sebi in drugim, da želimo poskusiti nezavedno in noro tveganje režiserskega poklica.«
»Ferrantomanija, nesporno svetovni fenomen, je razsajala predvsem med premožnejšimi, urbanimi in izobraženimi bralci, v katerih vidi HBO svoje ciljno občinstvo.«
»Širšega vprašanja v ozadju zgodbe ni težko razumeti: Ferrante načenja temo naključja (ali usode?), ki posamezniku z golim rojstvom v 'napačno' družino prepreči, da bi živel življenje, v katerem bi najbolje udejanjil svoj potencial in morda celo našel srečo.«
»Gre za to, da pogledamo na zgodbo skozi ženske oči, kar je svež in zanimiv pristop pripovedovanja klasične mafijske pripovedi.«