»Nisem prepričan, ali film lahko neposredno spremeni stvari. Tu rad citiram meni ljubega režiserja Krsta Škanata, ki je govoril, da filmi ne morejo spremeniti sveta, lahko pa zbudijo zaspane glave, da začnejo o nečem razmišljati.«
»Ob nastopu obsežne ruske invazije sem bila v Ukrajini. Ponoči, ko sem opravila zadolžitve kot lokalna producentka za informativni kanal Al Jazeera English, sem imela navado poslušati prestrežene pogovore, ki so jih pridobile in javno objavile ukrajinske varnostne službe: telefonske klice ruskih vojakov v Ukrajini svojim družinam v domovini. Neskladje med brutalno resničnostjo, ki sem jo doživljala podnevi, in vsem slišanim ponoči, je bilo šokantno. Na posnetkih so Rusi zveneli človeško. To je bilo najbolj boleče sprejeti: Zakaj ljudje počnejo tako nečloveške stvari?«
»V filmih o Ukrajini in Palestini, silovitih dokumentarcih Prestreženi in Edina dežela, ni nobene dvoumnosti, to nista le zgodbi o vojni, okupaciji in zatiranju, temveč tudi zgodbi o popolnem razčlovečenju na vseh ravneh dominantnega agresorja.«
»Nagrada lux odseva zavezanost Evropskega parlamenta kulturi in izobraževanju s podpiranjem evropske kinematografije in ohranjanja kulturne raznolikosti. Nominirani filmi opozarjajo na aktualna družbena in politična vprašanja ter na ta način ozaveščajo gledalce, jih spodbujajo k razpravi ter razkrivajo lepoto in raznolikost evropske filmografije.«
»Prva Zoranova pesem, ki sem jo slišal, je bila Naj ti poljub nariše ustnice. Kot rojen Sarajevčan nisem razumel več od refrena, ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega žametnega glasu, da sem ga takoj vzljubil.«