Zdaj govori Gregor Vertačnik v vlogi klimatolog

»Najvišja temperatura v Sloveniji pa je bila sicer izmerjena na letališču v Cerkljah ob Krki 8. avgusta 2013, in sicer 40,8 stopinje Celzija.«

»Če me spomin ne vara, je bila to največja koncentracija izdanih rdečih opozoril, torej opozoril najvišje stopnje, v tako kratkem časovnem obdobju.«

»Vreme preteklih dni je posredno mogoče pripisati človeku, a prav gotovo ne, da bi nekdo namensko izvajal kakšen projekt, ki bi sprožal ta neurja.«

»Spremenljivost vremena v srednji Evropi se bo zlasti poleti iz leta v leto povečevala.«

»Ta trend se bo v tem stoletju verjetno nadaljeval, pri čemer bi se v primeru nadaljnjega zmanjševanja poletne količine padavin število neviht sicer zmanjšalo, a bo pri vsaki verjetnost, da ta preraste v neurje, večja.«

»Meritve s Kredarice in Kanina so pokazale celo sunke vetra s hitrostjo 160 kilometrov na uro, te hitrosti so neobičajne za poletje.«

»Največjo škodo sta povzročila veter in toča.«

»Vsekakor bi ob nadaljnjem dviganju temperature, recimo za tri, štiri stopinje Celzija, v naših krajih bila neurja še bistveno močnejša, kot so zdaj. Z močnejšimi sunki vetra, zlasti močnejšimi nalivi in debelo točo.«

»Točka preloma je mejnik v podnebnem sistemu, ko del tega – recimo ledeniki ali morski tokovi – zaradi sprememb, kot je npr. segrevanje, doseže stanje, pri katerem brez nadaljnjega vplivanja zunanjih dejavnikov preide v nov ravnovesni položaj.«

»Najbolj problematična nakazujeta ledena pokrova Grenlandije in zahodne Antarktike, točki preloma bi se lahko bližala tudi severnoatlantski tok in tropski gozd.«

»Težko je reči, kateri izmed teh delov podnebnega sistema bo prvi na udaru oziroma kateri se bo prvi dramatično spremenil.«

»Medvladni odbor za podnebne spremembe ocenjuje, da so nekateri malce verjetnejši od drugih, vendar pa nobenemu izmed teh dogodkov ne pripisuje velike stopnje verjetnosti, da se zgodi v 21. stoletju, razen po zelo pesimističnem scenariju.«

»Na splošno smo imeli v obdobju od 12. do 15. maja razmere, značilne za začetek aprila.«

»Nasploh je bila prva polovica letošnjega maja zelo hladna. Bila je za štiri stopinje hladnejša kot običajno.«

»V tem obdobju je lahko namreč tudi izredno toplo, pa potem sledi nenadna ohladitev.«

»V 16. stoletju je namreč prišlo do reforme koledarja, ko je julijanski koledar zamenjal gregorijanski koledar.«