»Von Donnersmarck poskuša v enem samem velikopoteznem loku 'ujeti bistvo nemške duše, zgodovino 20. stoletja in razvoj sodobne umetnosti, ob tem pa raziskati še vprašanja (zgodovinske) krivde in predvsem odpuščanja.'«
»Ustvarjalci so se odločili dogajanje v celoti omejiti na temačne in mrzle dvorne sobane (z nekaj izleti v naravo): v vsem filmu ni niti enega samega prizora življenja bodisi škotskih bodisi angleških kraljevih podolžnikov. Zdi se, da skuša Rourke še dodatno podčrtati, kako odrezani so bili vladarji v resnici od ljudstva, za katero naj bi skrbeli.«
»Noben detajl po njenih besedah ni prepuščen naključju, še posebej ne kostumografija – Maryjina krila, brez izjeme v temnejšem delu barvne lestvice, odražajo njeno jekleno voljo in vladarsko moč ter osamljenost visokega položaja.«
»Lahko noč, gospodična ni zgodba o mladem dekletu, ki bi iskalo svojega princa na belem konju, ampak nekaj precej subtilnejšega in večplastnejšega: odgovor na tisto neslavno vprašanje, Kaj se je zgodilo potem?«
»Pod črto ni Parazit niti komedija niti grozljivka, pa čeprav ima močne elemente obeh žanrov ‒ način, kako režiser na videz brez truda manevrira z njima, je kazalnik njegovega ogromnega dometa. Zdi se, kot da skuša v postmodernistični maniri zamajati temelje srhljivke in v njeno matrico vpisati element anarhije in kaosa.«