»Prve zlate role smo izjemno veseli. Zadovoljni, ponosni in hvaležni smo za obisk in odzive. Želimo si, da bi nas dober glas, ki se je začel širiti, še dolgo spremljal, nas popeljal do druge in še kakšne zlate role, predvsem pa, da bi film ostal še dolgo zapisan v srcih gledalcev.«
»Moji filmi se nikoli ne gibljejo v območju udobja, za razliko od žanra resničnih zločinov na Netflixu. Tam je linija med dobrim in zlom zelo jasno začrtana, v Maldororju pa je zabrisana. S filmom se moraš spopasti, se z njim boriti. Gledalca hočem vedno postaviti v položaj, da mora predelati film.«
»Po projekcijah filma, ko smo imeli pogovore s publiko, sem bil vedno vesel, ko sem videl kako žensko mojih let ali pa malo starejšo s svojim sinom ali hčerko. Otroci so šele takrat razumeli, zakaj v mladosti niso smeli na igrišče. Odrasli jim niso ničesar razlagali, o primeru takrat niso hoteli govoriti. Zdaj se je odprla priložnost za pogovor.«
»Vse se dogaja tako hitro, da težko dojemamo. Že sama uvrstitev med tekmovalne filme Torina je bila za nas neverjetna čast – biti edini film iz regije nam je pomenilo ogromno in smo že od same te izkušnje domov prinesli ogromno lepega.«
»Nič, kar v življenju ustvarimo, se ne bo ohranilo za večno: na neki točki bo eksplodiralo sonce in ne verjamem, da bodo vesoljski arheologi kdaj prišli izkopavat naše artefakte. Nobenega smisla torej nima razmišljati o nekem višjem pomenu.«