Citati avtorja Karmen W. Švegl

»V Irpinj se civilisti še zagotovo ne morejo vrniti. Nekaj sem jih videla, da prihajajo, a jih skuša vojska zaustaviti.«

»Ljudje se bojijo, kaj bodo našli v drugih predmestjih, ko se bo ruska vojska umaknila. Ali je tudi tam toliko žrtev kot v Buči?«

»Kar nekaj nadzornih točk je do Buče, vojska zahteva posebna dovoljenja, to je še vedno zaprto območje, kjer pokopavajo mrtve, kjer odkrivajo množična grobišča.«

»Tam so podobe, ki so v ljudeh pustile globoke rane. Vsi, ki jim je uspelo priti iz Buče, so šokirani.«

»Prišla sem s Poljske in vrsta v Ukrajino je bila precej daljša kot kolona za odhod iz države, kar pomeni, da toliko ljudi več ne zapušča države, temveč se cele družine vračajo v Ukrajino v upanju, da se vojna umirja.«

»Vsi poznajo koga, ki je bil na teh območjih, in ne morejo razumeti, da se to dejansko dogaja.«

»Ljudje se pripravljajo na najhujše, če lahko tako rečem, po drugi strani pa je veliko upanja, da se razmere v Kijevu umirjajo, da se bodo razmere umirile in da se fronta pomika proti vzhodu in da se bodo vsaj nekateri Ukrajinci lahko kmalu vrnili domov.«

»Vsi posnetki so pretresli Ukrajince, zdaj govorijo samo o zločinih in strahu, kje bodo še našli trupla v teh predmestjih Kijeva.«

»Ruski vojaki so jim takrat dovolili, da so odšli brez težav. Tisti, ki so ostali tam, pa so potem bili priča grozljivim dogodkom.«

»Rusi so tam uporabili vse mogoče orožje in mesto skoraj zravnali s tlemi.«

»Prepričani so, da imajo še nekaj dni časa.«

»Ljudje se bojijo, da bo (Kijev) odrezan od preostalega dela države, da mu bodo odklopili elektriko, vodo, dotok dobrin, kot se je to zgodilo v Mariupolju.«

»Ruska vojska je do zdaj prizanesla središču Kijeva, vsaj če pogledamo vsa ta res uničena predmestja, ki spominjajo na bojišča v Iraku, Siriji.«

»Ženske in otroci so odšli, sama nisem na ulicah srečala niti enega otroka. Moški so ostali v prestolnici in jo bodo branili.«

»Morda so v rokah že imeli puško, pa so pozabili, kako jo uporabiti, številni je nikoli niso imeli, vsi pa so se pripravljeni boriti.«

»Fizično in psihično je težko gledati ljudi, ki so še pred dvema tednoma živeli normalno življenje, nič kaj drugačno od neke družine v Sloveniji, zdaj pa so na begu.«

»Za 100 kilometrov poti zračne razdalje sem potrebovala šest ur.«

»Veliko je alarmov za zračne napade, a ljudje ob vsakem ne hodijo več v kleti, ker bi morali tam preživeti pol dneva.«

»Mesto Lvov oziroma Lviv, kot me popravljajo Ukrajinci, je vsaj na prvi pogled mirno. Sem se zatekajo begunci iz vseh krajev, predvsem z vzhoda države in Kijeva, vlaki so polni ljudi.«

»Begunci poročajo o spopadih, sabotažah, eksplozijah, napadih oboroženih ljudi, za katere ne vedo, kdo so. Govori se o proruskih celicah, ki se prebujajo.«

»Veliko strahu, ljudje se bojijo, da se bodo spopadi razširili na vso državo.«

»Najhuje je v Gazi, ki jo Izrael obstreljuje z zemlje in iz zraka. Ljudje se umikajo v središče te palestinske enklave.«

»Za vsak izhod iz stanovanja potrebujemo neke vrste dovolilnico, ki si jo sami napišemo, za v trgovino, lekarno, dovoljena je tudi rekreacija...«