»Razliko lahko deloma pripišemo kontekstu raziskave, saj se v prvem primeru vprašanje nanaša konkretno na zaupanje v vlado pri sprejemanju odločitev, odzivanju na krizne situacije in vodenju države na sploh, ne glede na to, ali to vlado politično podpirajo ali ne, v drugem pa na splošno zaupanje v vlado kot eno od skoraj 30 opazovanih institucij. Deloma pa tudi dogodkom v dnevih med obema meritvama (izjave predsednika vlade o reformah in komuniciranju delov vlade v zvezi s tem).«
»To pomeni, da lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da bosta zakona o RTV-ju in dolgotrajni oskrbi na referendumu potrjena, za zakon o vladi pa je rezultat ob upoštevanju intervala zaupanja in deleža neopredeljenih preblizu, da bi lahko podali napoved.«
»To sicer ni v skladu z dosedanjimi prepričanji, da so pri nižji volilni udeležbi rezultati “desnih” kandidatov boljši. Vsaj v primeru predsedniških volitev (to analizo smo naredili prvič) se začne pridobivanje ugodnejšega izida za “desne” nad volilno udeležbo 50 odstotkov, in to predvsem s prepričevanjem neopredeljenih.«
»Veliko vprašanje je, kako se bodo odzvali taktični volivci, tisti, ki bodo prišli podpret Natašo Pirc Musar iz taktičnih vzgibov, da ne bi zmagal Anže Logar.«
»Tak primer bi lahko bil osip udeležbe med volivci, ki bi Natašo Pirc Musar podprli taktično, torej da ne zmaga njen protikandidat, in bi na dan volitev presodili, da je njena zmaga zagotovljena in se zato ne udeležili volitev.«
»Štirikotnika Anžeta Logarja se sicer prekrivata, vendar Nataša Pirc Musar tudi s popolno aktivacijo celotnega potenciala pride še vedno pod rezultat 30-odstotkov Anžeta Logarja.«
»Tudi če bi v zadnjih dneh prepričal vse svoje volivce 'v odločanju', bi lahko premagal Natašo Pirc Musar le v primeru, da se njeni 'skoraj gotovi' volivci v veliki večini premislijo.«
»Vojska je glede na predhodno meritev oktobra lani nekaj zaupanja izgubila, medtem ko sta si tako policija kot zdravstvo povrnila del zaupanja, izgubljenega lani jeseni, a sta še kar daleč od zaupanja, ki sta ga uživala v istem obdobju lani.«
»Stopnja zaupanja v medije je s tem padcem dosegla najnižji rezultat v zadnjih desetih letih, mediji so se s tem izenačili s cerkvijo, ki sicer zaznava minimalno pozitivno spremembo.«
»Če ne upoštevamo šestih odstotkov neopredeljenih, je sicer razmerje 51:49 v korist tistih, ki obveznemu cepljenju bolj nasprotujejo, a ker razlika ni statistično značilna, lahko povzamemo, da je javnost pri vprašanju obveznega cepljenja razdeljena na polovico.«
»Na podlagi te analize lahko sklenemo, da je z ustreznim nagovorom obeh neodločenih skupin, tiste, ki je cepljenju bolj naklonjena, in tiste, ki mu bolj ni naklonjena, mogoče doseči od 60- do 75-odstotno precepljenost v populaciji od 18 do 75 let.«
»Delež anketirancev, ki menijo, da gre situacija na bolje, pa je v primerjavi s prejšnjo meritvijo občutno padel. Zadnji konec tedna je tako odgovorila le še tretjina vprašanih, pred dvema tednoma več kot polovica. Več pesimizma glede razvoja dogodkov sicer zaznavamo že od konca februarja.«