Ključna beseda: DZ

»NSi predloga, ki je bil priložen k vabilu na ta sestanek, ne podpira.«

»V kolikor bodo v NSi šli po poti tega predloga, je sprememba uresničljiva.«

»Ko bomo ta predlog dobili, bomo lahko z vso gotovostjo trdili, ali so nameni za spremembo s strani vseh omenjenih strank iskreni in tudi ali je izvedba dejansko možna še v tem mandatu.«

»Koalicija pa ima omejeno število glasov in še vedno so mogoče nekateri poslanci, ki ne bodo upoštevali volje.«

»Tisto, kar je ključno je, da so volivke in volivci na posvetovalnem referendumu, ki je imel relativno visoko udeležbo, s prepričljivo večino pritrdili temu, da si želijo takšen volilni sistem.«

»Po današnjem sestanku lahko rečemo, da skoraj zagotovo iz tega ne bo nič.«

»Jaz mislim, da v slovenski javnosti ni nobene podpore za to, da se poveča število poslancev, hkrati pa tudi takšno povečanje volilnih enot pač ne predstavlja rešitve.«

»Veseli me, da je prisotna želja vseh poslanskih skupin v DZ-ju, da to uredimo.«

»S tem omogočamo generalni sekretarki DZ-ja, da še pred začetkom jesenskega dela pripravi oziroma izda vse potrebne akte za organizacijo dela služb na podlagi določb novega odloka.«

»Pri sredstvih za plače za leto 2026 smo upoštevali, da gre za volilno leto.«

»malo pomagajo, da se ohladijo pregrete glave«

»Noro in nesprejemljivo je, da je namen nekega roka zgolj in samo to, da organ v tem roku ne naredi ničesar. Noro in nesprejemljivo je, da se je rok iz tretjega odstavka 184. člena poslovnika DZ-ja do zdaj razlagal tako, da se predlog za posvetovalni referendum ne sme uvrstiti na sejo, če ni od vložitve predloga do seje minilo (vsaj) 30 dni.«

»Ocenjujemo, da so različne interpretacije 30-dnevnega roka osnovane na politični podlagi, ki skuša svoje interese doseči z izkrivljanjem prava. Rok je namenjen dodatnemu premisleku o smiselnosti posvetovalnega referenduma, ki je z vidika finančnega bremena za državo dražji kot dodatno zasedanje DZ-ja.«

»Procedura je v demokraciji mati vladavine prava.«

»Sicer smo se že doslej v 30-letni zgodovini slovenskega parlamentarizma srečevali z raznimi mahinacijami in manipulacijami, ko je šlo za proceduro, vendar pa še nikoli predsednik zakonodajne veje oblasti tega ni tudi priznal in vnaprej napovedal.«

»Prav je, da nismo čakali. Predlog za posvetovalni referendum je bil v tem primeru eklatantno in očitno zlorabljen.«

»Ne bi rekla, da sem prva predsednica, ki je povedala, da bo zavestno kršila pravila, sem pa zagotovo prva predsednica, ki sem prekinila dolgoletno prakso zlorab posvetovalnih referendumov, ki so se uporabljali samo za zavlačevanje zakonodajnih postopkov.«

»Še najmanj sem slišal kakršno koli besedo o tem, kaj moramo narediti, da bo v prihodnje teh žrtev manj in da bi enkrat za vedno ta požar na Bližnjem vzhodu lahko tudi z našo pomočjo pogasili.«

»S tem, ko priznavamo Palestino, pošiljamo tudi zelo močno sporočilo vsem tistim zmernim silam danes v Izraelu in Palestini, ki izgubljajo svojo moč v tem dolgoletnem in brutalnem konfliktu.«

»Na ta način želimo dati jasno sporočilo vsemu svetu, da moramo narediti vse, da na Bližnjem vzhodu najdemo trajno rešitev za mir.«

»Zanimivo je, kako novinarji opozicijo postavljate v kontekst, kot da smo proti priznanju Palestine, čeprav celotna opozicija trdi, da smo za rešitev dveh držav. To pomeni, da podpiramo tako Izrael kot Palestino, da bosta ti dve državi nekoč sobivali med seboj, je potrebno priznanje. Ključno vprašanje pa je, kdaj in kako.«

»Če bi slovenska vlada resnično želela pomagati Palestincem in prispevati svoj delež v mirovnih naporih, potem bi pričakoval bistveno večjo aktivnost Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Slovenija bi si morala dejavno prizadevati za sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi vzpostavila mirovno misijo v Gazi. Vodilne države te mirovne misije bi morale biti države, s katerimi imajo tako Palestinci kot tudi Izraelci dobre odnose. V mislih imam zlasti Jordanijo in Egipt. Po vzpostavitvi trajnega premirja bi morali iti v intenzivno diplomatsko ofenzivo, katere cilj bi moral biti priznanje Palestine zahodnih držav in priznanje Izraela arabskih držav. Nato bi sledila še tretja faza tega procesa, to pa sta obnova porušene Gaze in izgradnja palestinskih institucij.«

»Mislim, da zdaj ni zgodovinsko pravi trenutek, da podpremo Palestino, tudi zato, ker ne obstaja z legitimnim vodstvom. Že dve desetletji bosta minili, odkar so imeli zadnje legitimne volitve. Navsezadnje vodi to državo teroristična organizacija Hamas, ki je spodbudila zadnjo vojno.«

»Priznanje Palestine je dolgotrajen in premišljen proces in gre samo za prvo etapo pri iskanju dolgoročne rešitve.«

»Od prvega dne, ko se je začel ta zadnji konflikt v Gazi, sem govorila o tem, da je Palestino treba priznati.«

»Kako lahko Slovenija zagovarja rešitev dveh držav, če Izrael priznavamo, Palestine pa ne? To se mi zdi najpomembnejši vidik tega.«

»To, kar se danes dogaja v Gazi, je seveda nedopustno.«

»Zadovoljna sem, da bo vlada zaključila proces in poslala sklep o priznanju Palestine kot suverene in neodvisne države v državni zbor.«

»Vesela sem, da je Levica del vlade, ki je zbrala pogum in sprejela odločitev, da bomo Palestino tudi priznali.«

»Tudi v prihodnje si bo Levica znotraj vlade prizadevala, da bo Slovenija tista država, ki si bo prizadevala za končanje konflikta, za mir in za to, da se zadeve v Palestini uredijo.«