»demokratični misleci vseh ideoloških smeri lahko razvijali svoje politične poglede, usmerjene k odpravi komunističnega režima in ustanovitvi samostojne slovenske države«
»Naši tekmeci oz. nasprotniki na tranzicijski levici razumljivo gojijo in prilagajajo tista poglavja zgodovine, v katerih so se izkazali ali razglasili kot zmagovalci. Neskončno pa so užaljeni, ker so se pri največjem zgodovinskem dosežku, to je slovenski narodni državi, izkazali kot poraženci.«
»Vesel sem, da smo bili takrat sposobni take odločitve. Lahko rečem, da je bil to zadnji veliki Demosov strateški sestanek. Če bi imeli nekaj takšnih sestankov tudi po proglasitvi države v strateškem smislu, o potrebah slovenske demokratične preobrazbe, bi bilo mogoče ob petkih v Ljubljani manj kolesarjev.«
»Takrat se je zgodila žametna revolucija, poljska Solidarnost … Nakopičilo se je toliko svetovno pomembnih dogodkov, da je Slovenija na neki način zdrknila v novo situacijo. Mi pa smo dobro ocenili, kaj se dogaja in kaj se utegne zgoditi. In to je bistveno.«
»V mojih zapiskih piše, da smo se dobili 27. oktobra ob osmih zvečer pri Omanu – Oman, Magajna, Pučnik, Požarnik, Pirnat, Zagožen, LP (kar naj bi bil jaz) in Omanovi sodelavci.«
»A bistveno je, da je slovenska politika ostala trdna v svojih odločitvah in da je slovenska skupščina kljub vsem pritiskom iz Srbije in Beograda dopolnila sprejela.«
»Nismo se zavedali, da ustvarjamo zgodovino. V svojih prizadevanjih smo bili naivni. Nihče nas ni prosil, da se politično angažiramo, ali nas v to prisilil. Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič.«
»Danes, ko so pred nami veliki izzivi za prihodnost, takih pogovorov, kjer bi predstavniki vlade iskali možnosti, da bi tudi opozicijske stranke ali civilna družba povedali svoje mnenje, ni.«
»Kot država se je Slovenija posrečila tudi s pomočjo Demosa in tiste nakopičene energije. Kar se tiče demokracije, pa je najbrž še nekaj odprtih vprašanj.«