»Želim si, da bi Hrvaška kmalu vstopila v schengen, da bi sprejela evro, da bi učvrstili celo vrsto dvostranskih odnosov, tudi z rešitvijo vprašanja, ki je dolgo obremenjevalo odnose do te stopnje, da so se zgodili tudi incidenti. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da se razumemo kot prijatelji, kot sosedje, kot prijatelji.«
»Imamo čudovite posameznike, ki oblikujejo delovanje slovenskih društev na način, da se pripadniki slovenske skupnosti počutimo, kot da smo doma. Razsejani po celotni Hrvaški se po najboljših močeh trudimo ohranjati jezik, kulturo in zgodovino naših prednikov, spremljati dogajanje v matični domovini ter vzdrževati stike z rojaki v Sloveniji.«
»Zdravnica mi je rekla, da bo otrok, če preživi, imel hude poškodbe možganov oziroma bo živel kot rastlina. Ničesar od tega ni napisala. Pisno sem dobila samo diagnozo, da ima progresivni tumor, ki raste in pritiska na male možgane.«
»Nisem na strani Rusije. Niti ne poznam Medvedjeva niti se ne želim natakniti na takšne trnke. Sem na hrvaški strani, borim se za hrvaško državo in ljudi in zanje poskušam iztržiti čim več.«
»Rusi igrajo svojo igro, oni so agresor v tej vojni, mi pa imamo na oblasti kliko, ki aktivno deluje proti interesom hrvaškega naroda v Bosni in Hercegovini. Prisegel sem tudi na njihovo zaščito in bom za to politično umrl, če bo treba.«
»Naši današnji gostji sta bili voditeljici vlad Finske in Švedske. Obe državi sta naši tesni zaveznici in zaveznici Evropske unije, zato je zelo pomembno, da skupaj razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki so pomembna za Evropo in za vse nas.«
»Ko ga je vprašala, kaj bo storil z grozečo energetsko krizo, je odgovoril le 'vse, kar je v naši moči'.«
»Sploh se ne poznava. Domnevam, da bova videla, kakšni so odnosi, ko se malo spoznava. Za gospoda sem slišal, bral o njem, spremljal sem kampanjo. [...] Seveda bova sodelovala, tu ni nobene dileme.«
»V tem trenutku imamo prvič primer, da več prebežnikov z območja unsko-sanskega kantona odhaja, kot prihaja. Tisti, ki jim ne uspe prečkati hrvaške meje, se vračajo v Sarajevo ali Srbijo in poskušajo najti drugo pot v zahodnoevropske države, ker se jim naša preprosto ne izplača več.«
»Seveda je naš akvatorij premajhen, da bi si v njem lahko dovolili dodatno obremenjevanje z ribolovnim naporom – v tem primeru hrvaških ribičev.«