»Rast ukrajinskega BDP letos upočasnila na 2,3 odstotka v primerjavi s 3,5 odstotka leta 2024, kar je odraz težav, ki jih povzročajo pomanjkanje delovne sile, škoda na energetski infrastrukturi in nadaljevanje vojne.«
»Izdatki za popoplavno obnovo bi morali biti skrbno premišljeni, sicer bi lahko povečana poraba povzročila višje stroške gradnje in višjo inflacijo, namesto da bi spodbudila obnovo in razvoj.«
»Povečani prihodki bodo prispevali k financiranju po poplavne obnove, toda obdavčitev bilančne vsote bank ni idealna, dobro pa je, da je določena varovalka oziroma zgornja meja tega davka.«
»Nova vlada sprejema drzne ukrepe za ponovno vzpostavitev makroekonomske stabilnosti, začela je tudi naslavljati ovire za gospodarsko rast.«
»Spopadamo se s hudimi pretresi, ki po novem za svet, ki ga slabita šibka gospodarska rast in gospodarska razdrobljenost, postajajo nova realnost.«
»Več kot očitno so se povečala nekatera tveganja. Vidimo jih v finančnem sektorju. Na tej točki opozarjamo tudi na tveganje opustitve boja proti dvigovanju cen. Inflacija se je izkazala za lepljivo, trajnejšo, zlasti jedrna inflacija, ki predstavlja oviro na poti vračanja v robustnejšo rast.«
»Je pa seveda skrb vzbujajoče, da so napovedi za Nemčijo slabše kot za Slovenijo. Ne moremo se slepiti, tudi Slovenija je ena od tistih evropskih držav, ki z nekim zamikom sledi dogajanju v Nemčiji.«
»Kar se tiče denarne politike je seveda ta kriza okrepila pritiske na inflacijo. Tukaj smo v okviru Evropske centralne banke začeli s prvimi ukrepi za boj proti inflaciji. V zadnjih treh mesecih smo kar dvakrat povišali obrestne mere in nadaljnje poviševanje pričakujemo v preostanku letošnjega leta.«
»Ko govorimo o koordinaciji, je ta verjetno še večjega pomena kot usklajenost denarne in fiskalne politike znotraj posamezne države. Ključno je, da pridemo do enotnih ukrepov tudi na ravni EU-ja oziroma evroobmočja.«