Ključna beseda: Kijev

»Taktično letalstvo ruskih oboroženih sil je obstreljevalo 76 vojaških ciljev.«

»Novinarka in producentka Radia Svoboda Vera Girič je umrla, ker je ruski izstrelek zadel hišo, v kateri je živela v Kijevu.«

»Danes je načrtovana operacija, s katero bi civiliste spravili iz tovarne.«

»To ni lahka odločitev, vendar nam glede na stališče Ruske federacije ni preostalo drugega, kot da sprejmemo ukrepe za zaprtje misije.«

»Če bi tak projektil zašel, bi lahko močno vplival na fizično celovitost elektrarne, kar bi lahko povzročilo jedrsko nesrečo.«

»Najprej so me hoteli odpeljati na ustrelitev. Vprašali so me, kaj je moja poslednja želja. Nato so me peljali čez minsko polje in me polili z bencinom, da bi me zažgali.«

»V moji neposredni bližini so ustrelili nekoga z zvezanimi rokami in prevezo. Tako kot smo videli na začetku. Pozneje so trupla prekopali.«

»Ko smo prišli do tega grobišča, smo odkrili pet moških trupel z očitnimi znaki mučenja. Vsi so imeli zvezane roke in prevezane oči ter številne rane. Žrtve so pretepali in jih teptali.«

»Za pet trupel, ki so jih položili sem, je bilo ugotovljeno, da so bile žrtve iz sosednje vasi Ozera. To je bilo mogoče ugotoviti po fotografijah.«

»Pri vseh so poizvedovali po tem, vsakomur so zastavili ta vprašanja.«

»Tukaj sem bila pred nekaj časa, ko so reševalci izpod ruševin skušali izvleči še zadnja trupla. Mesto zdaj sameva, ljudje se nimajo kam vrniti.«

»Ljudje so se znova umikali v zaklonišča. Tako očitno tudi to območje še zdaleč ni dovolj varno.«

»Ta trupla so večinoma izkopali, jih identificirali in zdaj položili v grobove z imeni in priimki.«

»Ali se vojna dejansko znova vrača v prestolnico ali pa se bo premaknila proti vzhodu države, kjer s strahom pričakujejo to veliko napovedano rusko ofenzivo.«

»Težko mi je biti doma, kajti naši možje so na fronti, ni jih tu. Težko mi je pri srcu, zato sem želela priti sem, da bi jim bila bližje.«

»Bili smo v zaklonišču, kajti najbolj smo se bali tega, da bi kaj padlo na hišo. Kako bi potem rešila otroka in kako bi lahko pobegnili. Tega me je bilo zelo strah.«

»Blizu nas je zabobnelo in zbudila se je s strašnim kričanjem. Sploh je nisem mogla pomiriti.«

»V Donbasu je še vse pred nami. Tam bo še zelo srdito. Pri nas je trenutno mirno.«

»Upamo, da se bo to čim prej končalo. Zelo hvaležni smo Sloveniji za pomoč. Iskrena hvala. Hvala vsej Evropi.«

»Pravo opustošenje je tam, ni hiše ali stanovanjskega bloka, ki ne bi bil poškodovan ali uničen, še vedno preštevajo mrtve. Veliko ljudi je pogrešanih – na seznamih je kar 3000 ljudi – samo tam.«

»Moj instinkt mi pravi: če to ni vojni zločin, kaj je potem vojni zločin? Ampak jaz sem po izobrazbi zdravnica, zdaj morajo pravniki to natančno raziskati.«

»Videla sem fotografije, pokazal mi jih je Denis Šmigalj. Ljudje so bili ubiti, medtem ko so hodili po cesti.«

»Kar je Putin naredil v krajih, kot sta Buča in Irpinj, so vojni zločini, ki so za večno očrnili njegov sloves in sloves njegove vlade.«

»Vojna bo odločena v bitki v Doneškem bazenu.«

»Prišla sem s Poljske in vrsta v Ukrajino je bila precej daljša kot kolona za odhod iz države, kar pomeni, da toliko ljudi več ne zapušča države, temveč se cele družine vračajo v Ukrajino v upanju, da se vojna umirja.«

»Vsi poznajo koga, ki je bil na teh območjih, in ne morejo razumeti, da se to dejansko dogaja.«

»Ljudje se pripravljajo na najhujše, če lahko tako rečem, po drugi strani pa je veliko upanja, da se razmere v Kijevu umirjajo, da se bodo razmere umirile in da se fronta pomika proti vzhodu in da se bodo vsaj nekateri Ukrajinci lahko kmalu vrnili domov.«

»Vsi posnetki so pretresli Ukrajince, zdaj govorijo samo o zločinih in strahu, kje bodo še našli trupla v teh predmestjih Kijeva.«

»Ruski vojaki so jim takrat dovolili, da so odšli brez težav. Tisti, ki so ostali tam, pa so potem bili priča grozljivim dogodkom.«

»Rusi so tam uporabili vse mogoče orožje in mesto skoraj zravnali s tlemi.«