Ključna beseda: Medeja

»Medeja je skrajna, a tudi tragično resnična – zrcalo družbe, ki ženskam pogosto ponuja vse vloge, a v njej nikoli prostora za ranljivost.«

»Zaradi nasilja svojih staršev umre več otrok v dnevni sobi kot v vojnah.«

»Starejši kot sem, bolj čutim potrebo, da pri opisovanju, dokumentiranju resničnosti, to tudi spremenim.«

»Grške tragedije, kot sta Antigona ali Medeja, poskušam prenesti v kontekst, kjer te tragedije dosežejo vrh, kjer kontekst dobi pomen.«

»Moram priznati, da imam srce za Slovenijo in nekdanjo Jugoslavijo.«

»Reforme v tem smislu…enako plačilo, in tudi kvote v dobrem smislu, feminizem v teatru ima zame svoj smisel.«

»Pozabljamo, da je vse, kar je danes klasika, morda malo dolgočasno.«

»Od tam lahko raste naša solidarnost, človeška solidarnost.«

»To popolnoma razumem. In to je zelo težko, saj umetnost velikokrat preide v utopijo, zahteva stvari, ki se nikoli ne bodo zgodile.«

»Naj se to res zgodi, sicer ne bom sodeloval pri filmu.«

»Umetnost velikokrat preide v utopijo, zahteva stvari, ki se nikoli ne bodo zgodile.«

»Mislim, da je za občino to velikokrat preveč, da je stvar preveč politična in da gre predaleč.«

»Želel sem povedati, da je dnevna soba najnevarnejši kraj, da je družina najbolj nasilni prostor v naši družbi. Več otrok umre v družinskem okolju kot v vojnah.«

»Rekel je: naj se to res zgodi, sicer ne bom sodeloval pri filmu.«

»To je noro, vendar lahko razumem, saj imam tudi sam zasebno življenje in vem, kako je.«

»Mislim, da smo ta festival radikalno spremenili.«

»Zdaj, ko me napadajo, jim pravim, da gre za moje mnenje in da ob uporabi besede genocid upoštevam mednarodno kazensko sodišče ter komisijo Združenih narodov.«

»Besedli Simona Stona in Heinerja Müllerja se prepletata v sodobni tragediji o ženski, ki v znanstvenem, racionalnem in domnevno urejenem svetu izgubi vse – položaj, partnerja, otroke in ne nazadnje svojo identiteto.«

»Potuje skozi čas od antike do današnjih dni z močjo vseh tistih žensk, ki jih že od davnih časov izključujejo iz skupnosti in katerih spopad neizogibno spreminja življenja vseh.«

»Besedili Simona Stona in Heinerja Müllerja se prepletata v sodobni tragediji o ženski, ki v znanstvenem, racionalnem in domnevno urejenem svetu izgubi vse – položaj, partnerja, otroke in ne nazadnje svojo identiteto.«

»Zgodba o Medeji navdušuje že 2500 let, za našo uprizoritev pa smo uporabili zelo moderno verzijo te zgodbe: besedilo Simona Stona v kombinaciji z jezikovno močjo Heinerja Müllerja.«

»Medeja navdušuje in bega. Je eden najbolj protislovnih likov grške mitologije in kljub vsem poskusom razlage ostaja skrivnost.«

»Oditi z naše uprizoritve, ne da bi bil gledalec resnično prizadet in globoko ganjen, je zame nesprejemljivo.«

»Potuje skozi čas od antike do današnjih dni z močjo vseh tistih žensk, ki jih že od davnih časov izključujejo iz skupnosti in katerih spopad neizogibno spreminja življenja vseh, saj njihova moč deluje kot motnja družbene norme ... V svetu, v katerem ni zmagovalcev, še posebej ne more zmagati ženska.«

»V sodobno Stonovo Medejo – navdihnjeno s kriminalnim primerom ameriške zdravnice, ki se želi po psihičnem zlomu vrniti v življenje, a življenja, kot ga je poznala, ni več – se vrisuje Müllerjev brutalno poetičen krik osebnega razpada.«

»Močnim figuram od antike do sodobnosti – naslovom, ki govorijo iz globine zgodovine in danes postajajo izjemno aktualni.«

»Zgodbo teh žensk sem želela povedati, da bi zabeležila njihov molk, da bi jim vrnila vidnost.«

»Evripidov Jazon je bolj aroganten, hladen, Senekov bolj čuteč, še vedno predan Medeji in v nov zakon stopi iz strahu in v dobro svojih otrok.«

»Evripidova Medeja se odloči za maščevanje zato, ker ji je Jazon z novo poroko vzel čast, pri Seneki pa je zanjo boleče predvsem izdajstvo ljubezni.«

»Prav tako je umor otrok v Evripidovi Medeji namenjen predvsem kaznovanju Jazona, pri Seneki pa Medeja s svojim dejanjem kaznuje in pohabi tudi sebe.«