»Z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom smo sklenili pomemben dogovor. Dogovorili smo se, da v dejavnostih Nata v Ukrajini ne bo sodelovalo nobeno madžarsko osebje in da za podporo teh akcij ne bodo uporabljena madžarska sredstva.«
»Naš naslednji korak ta teden je bil zagotoviti, da lahko ta dogovor vzdrži preizkus časa. Po včerajšnjem sestanku v Bruslju je premier Mark Rutte potrdil, da dogovor v polni meri podpira in da ga bo podpiral tudi v primeru, da postane naslednji generalni sekretar Nata. Zaradi te zaveze je Madžarska pripravljena podpreti kandidaturo premierja Rutteja za generalnega sekretarja Nata.«
»Z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom smo dosegli pomemben dogovor. Dogovorili smo se, da madžarsko osebje ne bo sodelovalo v dejavnostih Nata v Ukrajini in da se za njihovo podporo ne bodo uporabljala madžarska sredstva.«
»Rutte je potrdil, da v celoti podpira ta sporazum in da ga bo podpiral tudi, če bo postal naslednji generalni sekretar Nata. Madžarska je glede na njegovo obljubo pripravljena podpreti kandidaturo premierja Rutteja za generalnega sekretarja Nata.«
»Resnično se želimo premakniti k ponovni sinhronizaciji naših gospodarstev, med ZDA in evropskimi gospodarstvi, v smislu regulacije in v smislu ravni naložb.«
»Tisti, ki želi postati generalni sekretar Nata, mora z Budimpešto skleniti sporazum, v skladu s katerim Madžarski ne bo treba sodelovati v vojaških operacijah Nata proti Rusiji v Ukrajini.«
»Gospod predsednik, v čast mi je, da lahko predstavim osnutek resolucije, mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid leta 1995 v Srebrenici, v imenu somoderatorjev, Nemčije in Ruande ter ožje skupine medregionalnih skupin 17 držav članic. Z razglasitvijo 11. julija za mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid v Srebrenici smo zavezani k zapolnitvi te vrzeli v institucionaliziranem spominu te organizacije. Naša pobuda je namenjena počastitvi spomina na žrtve in podpori preživelim, ki še naprej živijo z brazgotinami tega usodnega časa. Gospod predsednik, naj bom odkrita. Razširjene so bile tudi lažne obtožbe o tej resoluciji. Zato bi rad pojasnila, da resolucija ni usmerjena proti nikomur. Tudi ne proti Srbiji, cenjeni članici te organizacije. Če sploh, je usmerjena proti storilcem genocida.«
»Bo resolucija združila kogar koli v Bosni ali bo povzročila delitve v regiji, ki bodo postajale vse globlje in globlje? Bo ta resolucija zagotovila mir in stabilnost? Dvomim. Obstaja majhna država z Balkana, ki se ne boji glasno povedati, da ji bo nasprotovala, saj bo resolucija na koncu odprla Pandorino skrinjico.«
»84 glasov za resolucijo je malo. Malo za največji zločin, genocid. 19 glasov proti je veliko. 68 držav se je vzdržalo. To je preveč. 21 jih ni glasovalo. Tudi to je preveč. Od 193 držav jih 109 resolucije ni podprlo. Zanjo je bilo le 84 držav – in kakšen uspeh naj bi to bil?«
»Ne strinjam se z vsemi elementi te resolucije. Nekateri deli so pretenciozni. Na primer to, da se ne sme razpravljati o razsodbah sodišč. Kaj še! To ni dogma. Ampak tam se je zgodil strašen zločin, ki ga je sodišče poimenovalo genocid. Nobena definicija ne more spremeniti dejstva, da je tam skupina morilskih psihopatov ubila pet, šest ali sedem tisoč ljudi, moških vseh starosti, in tako bo ostalo.«
»V Evropi, zlasti v majhnih državah, bi se morali zavedati, s čim se igrajo. Zavedati se morajo, da so države z majhnimi, gosto poseljenimi ozemlji. To bi morale imeti v mislih, preden začnejo govoriti o napadu na Rusijo.«
»Tu ne gre zgolj za teoretično razpravo, vsaka zamuda pri zagotavljanju vojaške podpore pomeni posledice v resničnem življenju. Te posledice se merijo v človeških življenjih, škodi na infrastrukturi in ukrajinskih izgubah na bojišču.«