»Oprostite, samo … Pred padcem Srebrenice so ubili enajstmesečno deklico. Telesno ste tu, duševno pa tam. Ne vem. Ko sem tam, ne morem reči, da pozabim. Imam pa občutek, da so nekje tu, blizu. Podobe se mi vračajo, vživim se vanje. Tu najdem nekakšen mir.«
»Hvala bogu, da so na svetu dobri ljudje, ki to kaznujejo. Treba je kaznovati. Ne moremo se delati, da se to ni zgodilo. Zgodilo se je. Naj ve ves svet.«
»Nekatera naselja, zamišljena kot tista prva res kratkoročna rešitev, še vedno stojijo; razstava govori o njih, njihovih otrocih, zdaj tudi že vnukih, ki se ne morejo vrniti na svoje domove in ostajajo ujeti v tem vmesnem, začasnem, a v resnici dokončnem prostoru.«
»Za ohranitev dobrih medsebojnih odnosov zahtevamo umik izjav, pa tudi opravičilo družinam žrtev genocida v Srebrenici.«
»Oprostite Matere Srebrenice na nejasno izrečeni misli. Znano je, da je vsako dejanje odvisno od svojega cilja. Moj cilj je mir. Genocid storjen nad Bošnjaki v Srebrenici naj se nikoli nikomur ne ponovi.«
»To je bilo nepravično do nas. Če so že zagrešili to, bi se lahko vsaj pokesali. Zato sem kot mati sklenila, da ne bom nikoli odnehala in da mi nihče ne bo prepovedal govoriti resnice.«
»Medtem ko ohranjamo Srebrenico v našem srcu, Evropska unija stoji ob BiH in Zahodnem Balkanu. EU je zgrajena kot skupen mirovni projekt in želimo, da BiH pristopi k EU. To pa je zelo odvisno od voditeljev te države in njihove odločnosti, da prisluhnejo ljudem in da postavijo mir, medsebojno razumevanje in dialog na vrh svojih prednostnih nalog.«
»To je bilo sklepno dejanje vzpostavljanja koridorja v dolini Drine in eliminacije Drine kot meje, ki jo je vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić že maja 1992 odredil kot enega od šestih strateških ciljev vojne. Genocida ni izvršil ne srbski narod ne neka odtujena enota, ampak institucionalna struktura Republike srbske s podporo iz Srbije.«