»Trenutno se nahajamo v mestu Hatay na sirski meji. Mesto Hatay je totalno porušeno, nepoškodovanih hiš je bolj malo. Zelo veliko je pogrešanih oseb, mrtvih, veliko pa jih je tudi še živih v zgradbah.«
»Znani smo po tem, da znamo pomagati. Z današnjo akcijo smo pokazali hitrost in učinkovitost. Vsako življenje je pomembno, vrnite se zdravi in srečno.«
»Čas je absolutno naš največji sovražnik. Oseba, ki je nekaj metrov spodaj, ukleščena, poškodovana, v bistvu ne potrebuje denarja, odej in tega, ampak potrebuje reševalnega psa, da jo najde. Teoretično je v okviru 100 ur nekako še mogoče, da se odkrije in reši ponesrečenca. Kot pa vidimo s posnetkov na televiziji, je stanje kaotično.«
»Sliši se jih, a nikogar ni na pomoč. Katastrofa, katastrofa ... Moj bog ... Kličejo. Kričijo na pomoč, pa jih ne moremo rešiti. Kako jih bomo rešili? Od jutra ni nikogar.«
»Gre za uničujoč potres. Vsi naši guvernerji so zdaj na dolžnosti. Orožniki, varnostne sile, turške oborožene sile, ekipe Rdečega polmeseca ter ekipe za iskanje in reševanje iz številnih delov Turčije so poslani v prizadete pokrajine.«
»Nekatera veleposlaništva dajejo izjave, s katerimi vzbujajo zaskrbljenost glede varnostnih razmer v naši državi. Takšno neodgovorno ravnanje je nesprejemljivo.«
»Švedska, ne trudite se zaman. Dokler boste vi in vaše varnostne sile dovolili, da se zažge in raztrga moja sveta knjiga, Koran, ne bomo potrdili vaše vključitve v Nato.«