Ključna beseda: biodiverziteta

»Moj dolgoročni cilj je opominjati slovensko javnost o naravi in njeni biodiverziteti, ki jo imamo tako presežno, da zaslužimo presežne prakse na tem področju. Upam, da bom stara leta dočakala kot modra nabiralka.«

»Arnika je uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst in je v kategoriji ranljiva vrsta (oznaka V), zato jo je povsod (!) v naravi prepovedano nabirati.«

»Arniko lahko gojimo. Mogoča je tudi prodaja rastline ali njenih izdelkov, a ker je v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin uvrščena v kategorijo Z - zdravila, so za to potrebna posebna dovoljenja.«

»Najprej o okusu in zdravilnih učinkovinah, zgodba − če pride − pa pride sproti.«

»Nazadnje me je tako navdušil navadni sporiš. V resnici ni prav nič navadnega pri njem.«

»Ja, pogosto se mi dogaja, da mi ljudje rečejo, da to ni za njih.«

»Upam, da zanetim čim več iskric.«

»Zdaj lahko na enem hektarju požanjem od 9 do 12 vreč, prej sem jih le 5 do 7. Več denarja lahko iztržim tudi zato, ker stranke cenijo kakovost.«

»Podjetja vzamejo stara semena, jih v laboratorijih modificirajo, nato pa jih prodajo nazaj kmetom. Ti morajo vsako leto kupovati nova, saj gensko spremenjenih semen ne morejo znova saditi.«

»V Španiji, ki dovoljuje setev gensko spremenjenih rastlin, ekološka pridelava koruze preprosto več ni mogoča zaradi prenosa cvetnega prahu.«

»Bojimo se, kaj bo s semenskim materialom, saj imamo s tem slabe izkušnje.«

»Pri gensko spremenjenih organizmih v organizem vnesemo gen, pri novih genomskih tehnikah pa naredimo zelo majhno spremembo, tako, ki bi lahko nastala že s samo mutacijo v naravi.«

»Gensko spremenjene sorte so običajno v povprečju tri leta dlje v preizkušanju in se preverjajo na proteinsko sestavo, tako toksičnosti, alergenosti, tudi za zdravje človeka, okolje in tako naprej.«

»Ni razlik, ki bi upravičevale izostanek pravila previdnosti. Tudi če pri teh tehnikah v bistvu ne gre za to, da se vstavljajo novi geni iz drugih vrst, še vedno te tehnike spreminjajo značilnosti rastlin do te mere, ki se pri žlahtnjenju v naravi preprosto ne bi zgodile, bi bile nemogoče ali pa zelo malo verjetne.«

»Svet EU-ja se je danes odločil, da bo obnovil naravo v Evropi ter tako zaščitil njeno biotsko raznovrstnost in življenjsko okolje evropskih državljanov. Naša dolžnost je, da se nujno odzovemo na propadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, pa tudi, da EU-ju omogočimo izpolnjevanje njenih mednarodnih zavez.«

»Glasujejo ministri za mizo in v dvorani. O tem ni nobenega dvoma.«

»popolnoma nerazumljivo«

»Saj veste, lažje je videti drevo in ptice na obzorju, kot pa vtakniti nos v tla.«

»So v primerjavi z naravnimi ekosistemi, kot je npr. gozd, talni organizmi v kmetijskih tleh res bolj ogroženi zaradi številnih motenj, ki so jim ves čas izpostavljeni.«

»Mi smo te poskuse začeli izvajati lani, prvi rezultati pa kažejo, da je najugodneje za talne živali minimalna obdelava.«

»Kmetijska politika se mora s tem spoprijeti, sicer bodo posledice slabe ne le za prostoživeče živali in rastline, ampak tudi za človeštvo.«

»Zdaj priznavajo, da lahko avtohtoni prebivalci prispevajo k ohranjanju biodiverzitete.«

»Mednarodna skupnost je sklenila prelomni svetovni sporazum o biotski raznovrstnosti, ki daje nekaj upanja, da se krizi, s katero se spopada narava, začenja posvečati pozornost, ki si jo zasluži.«

»Barja verjetno ne bi niti obstajala, če ne bi bilo mahov. Ti namreč delujejo kot velike biološke spužve, ki zadržujejo velike količine vode.«

»Na drugi strani so barja pomembna, ker predstavljajo skladišča ogljikovega dioksida in na ta način blažijo temperaturne razlike pri podnebnih spremembah.«

»Mokrišča so lahko ne glede na majhne površine zelo bogata, premorejo izjemno biotsko pestrost, saj vzdržujejo tako vodne kot kopenske ekosisteme.«

»Več znanja kot bodo ljudje pridobili, lažje bomo naravo varovali. Ni dovolj, da naravo varujemo le naravovarstveniki. Ohranimo jo lahko le vsi ljudje skupaj.«

»Odkar jih spremljamo pa do zdaj, lahko govorimo trenutno o 261 prepoznanih vrstah ptic.«

»Pozidava priobalnega pasu ogroža biodiverziteto vodnih ekosistemov, ki so eni najbolj ogroženih na planetu, saj jih intenzivna človeška dejavnost in jezovi uničujejo že stoletja, ogrožen pa bi lahko bil tudi dostop do kakovostne pitne vode več deset tisoč gospodinjstvom.«

»Vodna telesa so javne dobrine, dostop do njih pa bi se z množično pozidavo z enostavnimi objekti lahko začel omejevati.«