»Višja cena bitcoina povzroči večje rudarjenje bitcoinov in večjo porabo elektrike. Višji stroški energije bi prinesli rast inflacije in padec dolarja, to pa bi dodatno spodbudilo povpraševanje po bitcoinih in povečano raven rudarjenja, s čimer bi se cikel nadaljeval. Vrednost bitcoina bi šla v neskončnost, cene energije bi skokovito porasle, gospodarstvo pa propadlo. Mogoče bi moral res kupiti nekaj bitcoinov.«
»Tako kot so bili tržni udeleženci verjetno preoptimistični pri oceni, kako zgodaj bo Fed prvič znižal obresti, tako bi utegnili biti preveč evforični pri pričakovanjih, koliko dodatnega dobička bodo v svojo malho pospravila tehnološka podjetja, ki 'letijo' na krilih umetne inteligence.«
»NLB ima ogromno bazo depozitov, skupaj (z depoziti prebivalcev in podjetij) za okrog 20 milijard evrov. Na te depozite NLB plačuje zelo nizke obresti, po drugi strani pa lahko pri ECB-ju čez noč 'parkira' presežne rezerve po štiriodstotni obrestni meri, kar prinaša odlične donose. To je za banko idealen položaj. Treba je dodati, da je v obdobju nizkih obrestnih mer NLB ogromno naredil pri optimizaciji poslovanja, digitalizaciji, storitvah, ob vsem tem pa zdaj na visoko dobičkonosnost vpliva še omenjena visoka obrestna marža.«
»Ponujajo dobro priložnost za vse, ki vlagajo dolgoročno. Te delnice imajo tudi visoko dividendno donosnost. Če vas je strah višje volatilnosti, vas lahko pomiri to, da so dividende stabilne oziroma da vsako leto naraščajo. Sam bi k tem delnicam dodal še Krko. Moj osebni izbor sta Krka in NLB.«
»Likvidnost je še vedno ena večjih težav Ljubljanske borze, kar vpliva tudi na vrednotenja, ki so ugodna, saj vlagatelji dobijo popust na nizko likvidnost. Majhen promet tudi odganja špekulante, ki težko izstopijo iz naložbe. Ljubljanska borza se sicer trudi, da bi popravila likvidnost, več bi lahko storila država. Slovenske delnice so več kot primerne za pokojninska varčevanja, država bi lahko uvedla določene spodbude, ki bi pomagale zvišati likvidnost.«
»Gospodarstva so v dobri kondiciji, potrošniki so vsaj na tej ravni, kot so bili pred korono. Centralne banke imajo torej dovolj alibijev, da jim ni treba zniževati obresti, če bi zaznali popuščanje na trgu dela, pa bi se lahko to hitro zgodilo. Guverner Feda Powell tudi poudarja, da želi inflacijo videti konkretno pod ciljnima dvema odstotkoma, kjer pa trenutno še nismo. Naš osrednji scenarij je torej, da bi Fed obresti lahko začel nižati šele v drugi polovici leta, pozneje bi sledil še ECB.«
»Dva člana ECB-jevega upravnega odbora, Knot in Nagel, oba sta bila do zdaj skeptična ('hawkish'), pravita, da je inflacija ukročena in da bo v letu 2025 padla na dva odstotka.«
»Christine Lagarde medtem še ni čisto prepričana, saj jo skrbi rast plač, pri čemer uporablja interne podatke ECB-ja, ki niso javno dostopni, kar ni čisto v skladu s transparentnostjo ECB-ja in krajša spanec analitikom.«
»Vsekakor lahko letos pričakujemo nižanje obrestnih mer tako v ZDA kot v Evropi, to pa bo po mnenju analitikov koristilo evru, predvsem v prvi polovici tega leta, ko bi tečaj lahko porasel do 1,15.«
»Današnje poročilo potrjuje prepričanje, da Fed čaka težko delo, če bo želel inflacijo vrniti na ciljna dva odstotka. Rast števila delovnih mest in več kot štiriodstotna rast plač v kombinaciji s Fedovim razmišljanjem, da bodo morale obresti dlje časa ostati visoko, napeljujejo na misel, da bo Fed obrestne mere začel zniževati šele v drugi polovici leta.«