Ključna beseda: dialogi

»Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najbolj usodni postaji v človekovem življenju.«

»Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala.«

»Ob prigodah in izpovedih svojih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o lastni eksistenci in željah.«

»Njun pogovor odpira in zgošča številna teološka in eksistencialna vprašanja o Bogu, veri, odgovornosti, krivdi in odpuščanju.«

»Ta je še posebej ponosen je na to, da ima kot pravi strašni vitez jekleno srce, kar naj bi pravzaprav pomenilo, da ga sploh nima.«

»Psihološki realizem, ki si ga je Arne Lygre izbral kot osnovni pripovedni slog, je samo zunanja plast besedila, ki je ves čas prežeto z absurdnim, bizarnim humorjem ter globokim občutjem melanholije in 'teže sveta', ki jo dramatikove osebe nosijo na svojih ramenih, ne da bi se dovolj zavedale tega bremena.«

»Kolikokrat smo žurali zato, da bi pozabili?«

»Ali sploh potrebujem konkreten razlog zato, da izginem?«

»Iz družbe dialogov drsimo v družbo monologov.«

»Dialog z naravo kljub vsem poskusom še vedno ostaja neukročena in 'govori' povsem svoj jezik.«

»Vprašanje očetovstva ni v ospredju.«

»Rio vidi kot pravo junakinjo: kljub okoliščinam, v katerih živi, in mladostni nosečnosti, nikakor ni tragična.«

»Optimizem je neverjeten.«

»Agresiven optimist«

»Vidi jih v vsej kompleksnosti.«

»Prvi del je običajna moderna dramska igra, Ria je predstavljena nekje v zadnjih treh mesecih nosečnosti.«