»Film ni odslikava trenutnega stanja, ampak tudi projekcija nečesa, kar bi se lahko zgodilo v prihodnosti. Spremembe v družbi smo potencirali do take mere, da bi ljudje začeli o njih razmišljati. V resničnem življenju se namreč ti procesi odvijajo počasi, kuhajo nas kot pregovorne žabe v loncu vode. Če potek dogodkov vidiš pospešen na filmu, je morda lažje premišljevati o širši sliki.«
»Na koncu se je v tistem prizoru genialno odrezal, pa je bil to človek, ki je šel tisti dan slučajno mimo. Taki avtentični biseri v drugačnih produkcijskih okoliščinah ne bi bili izvedljivi.«
»Tako so tudi za črno smrt ljudje krivili gobavce, Rome, pa Jude zaradi vseh običajnih razlogov. In čarovnice, ki da so sejale kugo. Če bi torej lahko dokončno odstranil vse te ljudi, morda ne bi bilo kuge. Mislim, da je vedno prisoten impulz, da je treba nekaj zažgati.«
»Lahko vidimo kaos na južni meji. Nekatere države preprosto ne dobijo podpore in nimajo načrtov in tam je položaj res težek. Ne pozabimo tudi na predhodne alarme in na to, da so že obstajali načrti za primere pandemije. A ker do nje ni prišlo, so jih pospravili na police in nanje pozabili. Tako v mnogih državah niso bili pripravljeni.«